Pahor se je preteklo sredo posvetoval z ustavnimi pravniki o postopkih do predčasnih volitev. Ugotovili so, da je edini ustavnopravno neprimeren mesec za izvedbo volilnih opravil in volitev avgust. Volitve junija verjetno niso mogoče, pač pa so, upoštevajoč roke, bolj mogoče julija.

Pravniki so se glede predlaganja kandidata za mandatarja strinjali, da je predsednikova dolžnost prizadevati si poiskati ustreznega kandidata. Če pa bi odločitev, da v 30 dneh za ta položaj ne predlaga nikogar, prepričljivo utemeljil, lahko ta rok tudi skrajša.

Predsednik Pahor je ob tem zagotovil, da z razpisom volitev ne bo hitel in tudi ne bo zavlačeval. Do dokončne odločitve o razpustu parlamenta in razpisu volitev je po njegovem mnenju še nekaj objektivnih neznank, zato datuma volitev še ni mogoče napovedati.

Volitve čim prej ali šele septembra
Večina parlamentarnih strank se vsaj na videz zavzema za čimprejšnje volitve. Toda po nekaterih namigih naj bi posamezne stranke zavlačevale postopke, saj bi jim bolj ugajalo, da bi bile volitve šele septembra. Volitve v poletnih mesecih namreč pod vprašaj postavljajo legitimnost zaradi verjetno nižje udeležbe.

Volitve julija bi zagotovo povzročale težavo novim strankam oziroma strankam v nastajanju. Nekatere naj bi se že pogovarjale o sodelovanju oz. povezovanju na volitvah. Mogoče so tako predvolilne koalicije kot skupne liste, medtem ko naj bi bilo združevanje strank manj verjetno.

Vse več je govora tudi o koaliciji, ki bi utegnila nastati na levici. Stranko med drugim ustanavlja Alenka Bratušek, ki je o podrobnostih še skrivnostna. Povedala je že, da so povezovanja dobra, a se za zdaj konkretno še ni pogovarjala z nikomer. Ustanovitev nove politične stranke je napovedal tudi pravnik Miro Cerar.

Stranka bo po nekaterih napovedih nastala tudi iz društva Verjamem pod vodstvom Igorja Šoltesa, ki ne izključuje morebitnega povezovanja. Omenja se tudi DL, saj njen predsednik Gregor Virant prav tako ne izključuje predvolilnega povezovanja, kot pravi v liberalni sredini. Obenem pa zagotavlja, da bo šla "Državljanska lista na volitve kot stranka Državljanska lista".

Kdo si bo drznil predlagati mandatarja?
Ali parlamentarne stranke res ne bodo predlagale mandatarja in s tem podaljšale postopke, bo nekoliko bolj jasno v prihodnjih dneh. V pogovorih, ki jih bo imel z vodji poslanskih skupin, Pahor kandidata za predsednika vlade ne namerava predlagati.

Če bi ena ali več poslanskih skupin tak predlog podala in bi obstajala utemeljena ocena, da ima potrebno podporo za izvolitev, ga po mnenju pravnih strokovnjakov mora predlagati v izvolitev DZ-ju.

Če pa kandidata za mandatarja ne predlaga in skrajša rok, ki mu ga omogoča ustava, s tem ne bo posegel v pravico poslanskih skupin in skupine desetih poslancev, da predlagajo svojega kandidata, če se bodo tako odločili. To namreč lahko storijo v 14 dneh, tega roka pa ni mogoče skrajšati.

Če ne bi bilo predlogov za mandatarja, bi se DZ s tem seznanil s tem, od te seje pa nato teče 48-urni rok za morebitni tretji krog.