Predsednik Borut Pahor je na dogodku v predsedniški palači izpostavil, da je veliko zavezništvo, katerega del so bili številni evropski narodi, tudi slovenski, z ogromnimi žrtvami v šestih letih vojne preprečilo, da bi Evropa padla v temno stran totalitarizma, postala celina rasizma in genocida ter sistematičnega zanikanja človekovih pravic.

"Z zmago v tej vojni se je človeštvu odprla pot, ne premočrtna in ne brez težav, ne le k obnovi in odpravi gorja, ki sta ga povzročili nacistična in fašistična agresija, pač pa tudi pot k miru, kolektivni varnosti, svobodi številnih narodov, blagostanju v Evropi in svetu, razvoju, odpravljanju revščine in bede v prostranstvih sveta in uveljavljanju človekovih pravic," je dodal.

Spomnil je, da se je že med vojno zasnoval prihodnji mednarodni red, ki med drugim temelji na suvereni enakopravnosti držav, prepovedi uporabe sile v mednarodnih odnosih, obvezi, da se spore rešuje na miren način, na spoštovanju mednarodnega prava ter spoštovanju in varovanju temeljnih človekovih pravic. Opozoril je, da se v teh zadnjih 75 letih kljub številnim razhajanjem in različnim stališčem med zmagovalkami ni vnel grozovit konflikt.

Poudaril je, da jim je uspelo ohraniti svetovni mir. V tem kriznem času pa je še izrazil prepričanje, da bomo zmagali tudi tokrat.

Skupaj z veleposlaniki zavezniških držav

Ob predsedniku republike so se v palači zbrali tudi veleposlaniki zavezniških držav. Francoska veleposlanica Florence Ferrari je opozorila, da medtem ko nas danes zaposluje drugačna vrsta boja, ne smemo pozabiti na žrtve, ki so jih naši predniki plačali s krvjo, da bi našim generacijam zagotovili življenje v svobodnem svetu.

Tudi veleposlanici ZDA in Velike Britanije Lynda Blanchard in Sophie Honey sta spomnili, da moramo biti hvaležni tistim, ki so se žrtvovali pred več kot 75 leti, da lahko danes uživamo mir in varnost. "Moramo se posvetiti načelom, za katera so se borili, za človečnost, strpnost in osvoboditev pred tirani," je dejala ameriška veleposlanica.

Ruski veleposlanik Timur Rafailovič Ejvazov pa je dodal, da se je obojestransko zaupanje zgradilo na temeljih zgodovinske resnice, ter posvaril pred spreminjanjem zgodovine in morebitnim opravičevanjem nacizma.

Sklepni del počastitve obletnice je potekal na Kongresnem trgu, kjer so se predsednik republike in veleposlaniki poklonili žrtvam druge svetovne vojne s polaganjem vencev k spomeniku vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam.

Pahor: EU je rešitev, ne pa problem

Pred dnevom Evrope, ki ga bomo počastili v soboto ob 75. obletnici konca 2. svetovne vojne, je Pahor v poslanici opozoril, da Evropa ne sme nazaj, ampak naprej. Prepričan je, da je Evropska unija v teh časih rešitev, ne pa problem, saj da še nikoli prej nismo tako potrebovali drug drugega kot zdaj.

Evropa je združena v miru in varnosti skoraj tri četrt stoletja, je v poslanici ob dnevu Evrope dejal Pahor. "V vsem tem času so z razvojem Evropske unije rasla tudi druga visoka pričakovanja glede njenih dosežkov. Osebno menim, da so ti fenomenalni. Ni pa mogoče spregledati zastojev in njene nemoči v času migrantske krize in ob začetku spopadanja s pandemijo," je povedal.

Opozoril je, da bi to lahko privedlo do napačnega sklepa, da Evropske unije razen za ohranitev miru ne potrebujemo. "To je velika in nevarna zmota. Še nikoli nismo potrebovali drug drugega tako kot zdaj in v teh svetovnih razmerah. Zato pravim: Evropa ne sme iti nazaj, Evropa mora iti naprej. Evropska unija ni problem, EU je rešitev," je poudaril. Pahor je še pojasnil, da so bili v tem okviru narejeni tudi njegovi nagovori evropskim narodom, saj so sporočali prepričanje, da potrebujemo več solidarnosti in zato tudi več Evrope.

Nagovori v jezikih EU-ja

Pahor je ob razglasitvi epidemije v Sloveniji 12. marca nagovoril državljane, od takrat pa je nagovoril tudi evropske države, njihove voditelje in državljane v 23 uradnih jezikih Evropske unije. Številni evropski voditelji so se odzvali na poslanico Pahorja in se mu zahvalili. S projektom se je Pahor ob dnevu Evrope pridružil njenemu praznovanju v želji, da bi bila Evropa po krizi bolj povezana, učinkovitejša in bolj združena, so sporočili iz urada predsednika.

Na združevanje evropskih držav je danes spomnil tudi predsednik odbora DZ-ja za zadeve Evropske unije Marko Pogačnik. "Ob današnjem dnevu je treba poudariti pomen in številne pridobitve evropskega povezovanja. Nemalokrat pozabimo, da prav zaradi tega danes živimo v razmerah miru, svobode, blaginje in varnosti," je sporočil.

Izpostavil je še pomen povezovanja. "Tudi v prihodnje bo namreč ključno sodelovanje med državami članicami z namenom ustvariti močnejšo, bolj odzivno in odločnejšo Evropsko unijo, ki bo izzive še naprej reševala skupaj za blaginjo vseh svojih državljank in državljanov," je dodal.

V soboto bomo počastili dan Evrope in 70. obletnico predstavitve Schumanove deklaracije, predloga političnega sodelovanja v Evropi za trajen mir med evropskimi narodi.

Druga svetovna vojna se je po šestih letih uradno končala 9. maja 1945 minuto čez polnoč. V prestolnicah po Evropi so se ogromne množice podale na ulice že dan pred tem.