DZ se je danes odločil, da bo obravnaval zakona o intervencijskih ukrepih za leto 2012 in novele zakona o javnih financah, saj podporniki niso imeli dvetretjinske večine.
Janša je razkril, da ima SDS pripravljen alternativni predlog, ki pa ga ne želi razkriti, dokler se ne pogovori s socialnimi partnerji. Pojasnil je, da v SDS-u podpirajo zamrznitev funkcionarskih plač v času krize.
"To bi se lahko predlagalo v posebnem zakonu in tega sindikati zagotovo ne bi preprečevali," je dejal Janša ob robu današnje predstavitve kandidatov SDS-a v 2. volilni enoti s sedežem v Postojni.
"Ko gre za omejitve proračunskih izdatkov, ki se tičejo socialnih partnerjev, bi morali z njimi doseči vsaj okviren dogovor," meni Janša. "Brez tega verjetno sploh ne bi mogli uveljaviti zakona, ker lahko nekdo ne z referendumom, ampak s sprožitvijo referendumske procedure zavleče postopek za toliko časa, da bo 1. januar 2012 tukaj. Takrat zastavica pade," pravi.

K obravnavi in sprejetju obeh zakonov pozvala tudi vlada
Po razpustu parlamenta kolegij o vsebini izrednih sej odloča z dvetretjinsko večino. V poslanskih skupinah, ki so predloga podprli, pa imajo skupaj 55 poslank in poslancev.

O uvrstitvi obeh zakonov na sejo je kolegij odločal na pobudo Pavla Gantarja iz Zaresa, k obravnavi in sprejetju obeh zakonskih predlogov pa je pozvala tudi vlada, ki opravlja tekoče posle.

Člane kolegija je s predstavitvijo razmer danes poskušal prepričati tudi minister za razvoj in evropske zadeve, ki opravlja tekoče posle, Mitja Gaspari. Dejal je, da položaj na finančnih trgih postaja dramatičen - v zadnjih dneh se je tako zaostril, da so pribitki na slovenske obveznice presegli magično mejo sedem odstotkov.

Opozoril je, da ne bi smeli čakati na oblikovanje nove vlade po decembrskih predčasnih parlamentarnih volitvah. Vendar predlog ni bil deležen zadostne podpore.

Pahor: Sprejetje intervencijskega zakona bi bilo za trge jasen znak
Tudi premier v odhodu Borut Pahor je prepričan, da bi sprejetje intervencijskega zakona dalo finančnim trgom jasen znak, da država ukrepa in obvladuje svoje stroške

"Domnevamo, da bi s tem dosegli, da bi se ustavilo višanje pribitka na ceno nemških obveznic, ki smo mu sedaj priča tudi v Sloveniji," je poudaril in dodal, da se je o tem, kako rešiti nastali položaj, pred kolegijem predsednika DZ-ja pogovarjal z Gasparijem in ministrom za finance Francem Križaničem.

"Ta dolžniška kriza očitno vpliva tudi na ocene trgov glede Slovenije v prihodnje. S sogovornikoma smo ugotovili, da je čas, da ustavimo nezaupanje finančnih trgov do ukrepanja Slovenije, ki se je začelo s padcem pokojninske reforme."

Štrukelj: Nedopustno, da se nekateri poigravajo z usodo javnih uslužbencev
Branimir Štrukelj je v imenu Konfederacije sindikatov javnega sektorja izrazil obžalovanje, ker je bil predlog intervencijskega zakona zavrnjen, "saj smo ga razumeli kot sprejemljiv kompromis, ki bi lahko zagotovil javnim uslužbencem, da v prihodnjem letu ne bi bilo zniževanja plač". V združenju sindikatov, ki zastopa 74.000 delavcev, se zdaj bojijo, da bodo razmere spomladi precej bolj zaostrene "in bo cena za javne uslužbence bistveno višja".

Po njihovem mnenju je nedopustno, "da se nekateri lahkotno poigravajo z usodo javnih uslužbencev in celotne države, v kateri se razmere dramatično hitro zaostrujejo". Ob tem je Štrukelj še zapisal, da v konfederaciji obžalujejo, da so pri zavrnitvi zakona "prevladale ozke koristi nekaterih, ki so zavrnili uvrstitev zakona na dnevni red Državnega zbora in tistih, ki so ga zavračali na sindikalni strani".

Gantar: DZ zapravil pomembno in nemara zadnjo priložnost
Nekdanji predsednik DZ-ja in poslanec Zaresa, ki je dal pobudo za novo glasovanje o intervencijskem zakonu (v malce spremenjeni obliki) Pavel Gantar je prepričan, da je državni zbor zapravil "pomembno in nemara tudi zadnjo priložnost", da bi še pred volitvami decembra 2011 in sestavo nove vlade prispeval k stabilizaciji javnih financ v razmerah, ko je v Evropi že na delu nova recesija, finančni trgi pa so močno vznemirjeni.

"Omenjena zakona sta padla izključno zaradi prestižnih političnih vprašanj in zaradi znane politike SDS: 'čim slabše, tem bolje'. Zakon je padel, ker mu je v DZ in v politiki mino nastavila SDS, med socialnimi partnerji pa del sindikatov, ki je pod vplivom Janeza Posedija, kar je privedlo tudi do odstopa vodje pogajalske skupine g. Dušana Miščevića," je prepričan Gantar.

Posedi: Razprava bolj predvolilna kampanja kot pa resen poskus
Član pogajalske skupine dela sindikatov javnega sektorja in predsednik sindikata Pergam Janez Posedi pa odgovarja, da se mu zdi razprava o intervencijskem zakonu bolj predvolilna kampanja kot pa resen poskus, da se nekaj stori za državo. Prepričan je, da so poslanci skušali urejati nekaj, za kar so že prej, pred razpustom DZ-ja, imeli možnost, a takarat niso ukrepali.

Posedi še pravi, da on ni "proti vsemu", ampak nasprotuje temu, da se pogajalska skupina javnega sektorja izreka o celotnem zakonu. Razložil je, da intervencijski zakon opredeljuje tudi zamrznitev pokojnin ter zamrznitev in tudi znižanje socialnih transferjev, kar pa ni stvar sindikatov javnega sektorja, ampak ekonomsko-socialnega sveta.