Pavle Gantar se zavzema za obravnavo intervencijskega zakona na seji DZ-ja. Foto: BoBo
Pavle Gantar se zavzema za obravnavo intervencijskega zakona na seji DZ-ja. Foto: BoBo

Prej ali slej bo Nemčija predlagala enotno fiskalno politiko.

Premier Borut Pahor

Jaz sem z Gantarjem vsak dan v pogovoru. Gantar predlaga samo uvrstitev zakona na dnevni red, dopušča pa, da bi se modificiralo določbe zakona tako, da bi se izognili referendumu.

Pahor
Borut Pahor
Gantar se sprašuje, ali Pahor ne pozna situacije ali pa samo obupno zamuja. Foto: MMC RTV SLO

Kakršni koli državni ukrepi bodo imeli le marginalni učinek, če se ne bo medtem marginalizirala kreditna aktivnost. Ni ga državnega ukrepa prek davkov in izdatkov, ki bi zamenjal normalno delujoč bančni sistem.

Mitja Gaspari, minister za evropske zadeve in razvoj


Prvi predlog za sprejetje zakona, ki bi z rezom ublažil ostre javnofinačne razmere, je obtičal v kolesju državnega zbora. Stranke so bile večinoma za sprejetje, a le v soglasju s socialnimi partnerji. Sindikati bi raje videli, da se s tem vprašanjem ukvarja nova vlada.
Vlada pa isti zakon ponovno pošilja med poslance, je po seji razkril premier Borut Pahor. Pri tem dopušča tudi možnost modifikacij, če bi te pripeljale do širšega konsenza in omogočile sprejetje. "Bolje nekaj kot nič," je izjavil, a dodal, "pa tudi ne s prevelikimi spremembami, sicer spet ne bomo dosegli nič."

Pahor poslance poziva, naj zakon uvrstijo na dnevni red seje 17. novembra, ko bodo ponovno obravnavali zakon o tožilstvu. Prav tako poziva vse preostale stranke, naj se za ukrep zavzamejo. "Še najbolj je to v interesu tistih, ki bodo po 4. decembru na oblasti," se je pridušal.

Na novinarsko vprašanje, zakaj se Pahor ne pridruži Gantarjevi pobudi, saj se poskuša doseči soglasje tudi s skupno izjavo strank. Pahor je na to odgovoril, da njegov poskus ni neskladen z Gantarjevim. "Jaz sem z Gantarjem vsak dan v pogovoru. Gantar predlaga samo uvrstitev zakona na dnevni red, dopušča pa, da bi se modificiralo določbe zakona tako, da bi se izognili referendumu," je pojasnil Pahor.
Gaspari: Drugih ukrepov ni, zdaj je čas
Minister za evropske zadeve Mitja Gaspari zavrača možnost, da bi se s tem ukvarjala prihodnja vlada. "Januarja bo mogoče že prepozno, tega časovnega okna ne smemo zamuditi," je zatrdil. Predlagani intervencijski ukrepi iz prve polovice letošnjega leta se bodo zdeli zelo mili v primerjavi z ukrepi, ki jih bo treba sprejeti, če ne ukrepamo zdaj, je dodal.

Na zaostrujoče se razmere je opozorila tudi Evropska komisija, ki je znižala napoved gospodarske rasti za Evropsko unijo, napovedala dražje zadolževanje in dvig javnega dolga Grčije na 200 odstotkov BDP-ja v bližji prihodnosti.

Na nujnost konsolidacije je v sredo opozoril tudi Umar.

Gantar: Če ne drugega, naj zamrznejo plače
Še pred sejo vlade pa je na tiskovni konferenci k bolj prilagodljivemu pristopu Pahorja pozval Pavel Gantar (Zares). Odzval se je namreč na Pahorjevo pismo vsem strankam, naj se zavzamejo za sprejetje zakona, tudi če ne bo prišlo do soglasja socialnih partnerjev. Gantar je opozoril, da zakon brez soglasja socialnih partnerjev skoraj nima možnosti uvrstitve na dnevni red, pa tudi v primeru sprejetja sledi veto državnega sveta. "Predsednik vlade ali ne ve, kakšno je stanje stvari, ali pa obupno zamuja," je izjavil.

Gantar vseeno ugotavlja, da so razmere preostre, da bi si lahko privoščili zamik. Zato je za primer nesoglasja socialnih partnerjev predlagal scenarij: naj DZ intervencijski zakon vseeno obravnava, a naj se iz njega črtajo vsi členi, razen tistega, ki zamrzuje plače funkcionarjem.
Kolegij: "Samo, če bodo sindikati za"
Gantar je pojasnil, da je bilo na kolegiju predsednika državnega zbora dogovorjeno, da se mora pred obravnavo intervencijskega zakona na seji DZ-ja doseči soglasje s socialnimi partnerji. V ta namen je bila pripravljena izjava, s katero bi se stranke zavezale, da ne bodo posegale v plačna razmerja javnih uslužbencev brez soglasja socialnih partnerjev.

Izjavo so do zdaj podprle stranke Zares, SLS, DSD, Lista Virant, Pozitivna Slovenija in TRS, nasprotujeta pa ji DeSUS in SNS. Glede SDS-a je Gantar dejal, da je po pogovoru z Janezom Janšo mnenja, da je temu naklonjen tudi SDS. "Rezultat pogovora ni bil ne, vendar tudi ne eksplicitini ja, vendar se zdi, da SDS misli, da je treba kaj narediti še pred volitvami. Tudi predsednik stranke Janez Janša je včeraj za medije povedal, da podpira vse ukrepe pred volitvami, ki bi bili usklajeni s socialnimi partnerji, tako da bi lahko dejansko njegov glas šteli kot za," je pojasnil Gantar.

Sindikati glede podpore razdeljeni
Na strani sindikatov je Konfederacija sindikatov javnega sektorja naklonjena sprejetju modificirane različice zakona ob predpogoju, da stranke podprejo omenjeno izjavo, pogajalska skupina sindikatov pa je za zdaj še proti.
Gantar je prepričan, da bi lahko, če bi vse stranke podprle to izjavo, dosegli soglasje s sindikati, ki ga še ni. Kljub temu Zares kolegiju predsednika DZ-ja predlaga, da uvrsti zakon na izredno sejo DZ-ja, ki bo 17. novembra, pri čemer če soglasje s sindikati še zmeraj ne bo doseženo, predlaga, da se zakon vseeno obravnava, vendar naj se črtajo vsi členi, razen tistega, ki določa zamrznitev funkcionarskih plač.
"S tem bi naredili vsaj simbolno gesto, da so se vsaj javni funkcionarji pripravljeni odreči zvišanju plač, in dali sporočilo, da se, če smem tako reči, igra nadaljuje," je poudaril.

Zakon o javnih financah omeji zadolževanje
Po pogovoru z nekaterimi ministri Zares kolegiju predlaga tudi obravnavo zakona o spremembah zakona o javnih financah na izredni seji. Zakon je po Gantarjevih besedah pomemben predvsem zato, ker prinaša omejitev bruto zadolževanja državega sektorja na 48 odstotkov BDP-ja in omejitev jamstev države za poroštva na 20 odstotkov BDP-ja.

Prej ali slej bo Nemčija predlagala enotno fiskalno politiko.

Premier Borut Pahor

Jaz sem z Gantarjem vsak dan v pogovoru. Gantar predlaga samo uvrstitev zakona na dnevni red, dopušča pa, da bi se modificiralo določbe zakona tako, da bi se izognili referendumu.

Pahor

Kakršni koli državni ukrepi bodo imeli le marginalni učinek, če se ne bo medtem marginalizirala kreditna aktivnost. Ni ga državnega ukrepa prek davkov in izdatkov, ki bi zamenjal normalno delujoč bančni sistem.

Mitja Gaspari, minister za evropske zadeve in razvoj