Po mnenju premierja Boruta Pahorja Jorgos Papandreu z napovedjo referenduma zagotovo ni izvedel trika, ampak je šlo za odločitev v politični in osebni stiski, saj ni imel zadostne podpore za reformne ukrepe.

Dodal je, da so bili evropski pogoji Grčiji ugodni, ampak so bile reakcije ljudi očitno take, da ukrepi ne bodo naleteli na odobravanje. Zato se je Papandreu odločil za referendum in s tem šokiral svet.
Kje bo Slovenija?
Prepričan je, da se bo v bližnji prihodnosti, najbrž pod taktirko Nemčije, razvila neka superevroskupina, v katero bodo države lahko vstopile le, če bodo izpolnjevale zahtevane pogoje.
Po Pahorjevih besedah mora Slovenija ostati del tiste skupine, ki jo bo vodila nemško-francoska naveza. Ta hip ni v nevarnosti, da zdrsne v finančno periferijo, pravi Pahor, bilo pa bi izjemnega pomena če bi DZ sprejel intervencijski zakon.
Nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel je izrazil mnenje, da ne smemo priti v položaj, ko bi postali takšni dolžniki, kot so Grki. "Mene skrbi, da trošimo dve milijardi več kot ustvarimo in se s tem približujemo robu," je dejal. Poudaril je, da se pokojninski reformi pripisuje prevelik pomen in bi morali pregledati druga stroškovna področja.
Izhod Grčije ni realna možnost
Po mnenju ekonomista Marjana Senjurja se je pokazalo, da scenarij, da bi Grčija zapustila evroskupino, ni več aktualen. Kar se dogaja zdaj, je po njegovih besedah iskanje rešitev za evro. »Če bi se kaj zgodilo z Grčijo, evro ne bi bil ogrožen, evro ni bil nikoli ogrožen,« je prepričan.
Analitik Andraž Grahek je izpostavil, da se v Sloveniji podcenjuje težave v bančnem sistemu, saj je skoraj 20 odstotkov terjatev bank v tem trenutku potencialno slabih, kar pomeni skoraj osem milijard evrov. Opozoril je, da se je v zadnjih dveh mesecih izredno hitro povečal tudi pribitek na slovensko zadolževanje, ki je že dražje od španskega.

Tudi nimamo lokalnih subjektov, je dejal Grahek, ki bi z varčevanjem polnili državni proračun, zato se bomo morali zadolževati v tujini, saj se bomo morali zadolževati na dražbi pod neznanimi pogoji. Če bi Grčija izstopila, bi v evroobmočju doživeli dvojni bankrot - odpisal bi se del dolgov, po drugi strani pa bi država bankrotirala nasproti državljanom, kar bi povzročilo kaos, je še dodal.

Francozi prikrivajo svoje umazano perilo
Analitik Laris Gaiser je ob tem dodal, da je bil referendum načrtovan, saj je Evropa s tem Grčiji dala izbiro "ali-ali". Če referendum izvedejo, potem se morajo odločiti, ali grejo iz EU-ja, če ostanejo, pa morajo sprejeti evropske pogoje.
Meni, da rešujemo majhen problem, Angela Merkel in Nicolas Sarkozy pa sta se izkazala kot nesposobna za reševanje krize. Hkrati pa je izpostavil, da so Francozi največji goljufi, kar se tiče prikazovanja računov, in zdaj napadajo Grčijo in Italijo, ker s tem rešujejo sebe.
Ivo Vajgl pa meni, da je Grčija v tej igri le statist in da so se glavni akterji umaknili v ozadje, pri čemer je omenil Italijo in Španijo.