Premier Borut Pahor je 19. januarja 2010 DZ-ju predlagal, naj čim prej razreši ministra za okolje in prostor Karla Erjavca. Računsko sodišče je namreč ugotovilo, da je ministrstvo hudo kršilo dobro poslovanje, saj ni vzpostavilo učinkovitega ravnanja z ločeno zbranimi komunalnimi odpadki. Pahor je ob tem izrazil mnenje, da so dejanski učinki sprejetih ukrepov ministrstva nezadostni.
Ob predstavitvi porevizijskega poročila na tiskovni konferenci v zvezi s prodajo deleža Splošne plovbe je predsednik Računskega sodišča dejal, da so se za ta poziv odločili, ker finančno ministrstvo ni pripravilo ustreznih popravljalnih ukrepov kljub večkratnim pozivom Računskega sodišča. Zato je izkazana neustrezna zadolženost države, prav tako pa je prišlo do izpada obračunanega DDV-ja. Premier Pahor mora na poziv sodišča odgovoriti v 15 dneh in je že sporočil, da bo ministru Križaniču dal teden dni časa za pripravo temeljitega pojasnila.
Predsednik sodišča Igor Šoltes je ob tem dejal, da njihovi ukrepi niso bili in ne bodo namenjeni rahljanju ali utrjevanju koalicij. "V naših porevizijskih poročilih ni neke politične zarote ali politične računice. Naš poziv ni sankcionirano obvezujoč, je moralno zavezujoč, in tu se zakonska vloga sodišča konča," je pojasnil Šoltes.
Ali sta kršitvi Karla Erjavca in Franca Križaniča po teži posledic podobni? Na to vprašanje Šoltes ni mogel dati konkretnega odgovora, ampak je pojasnil, da ju je treba gledati kontekstualno in da sta obe kršitvi primera hujšega kršenja dobrega poslovanja. Dodal je tudi, da ne more komentirati kaj bi storil on, če bi bil premier.
Pahorja zanimajo pojasnila ministra
Je pa zato premier povedal, da ga pred sprejemanjem nadaljnjih odločitev zanima tudi Križaničev pogled oziroma pojasnilo, zakaj za računsko sodišče predlagani popravljalni ukrepi niso bili zadovoljivi oziroma pravočasni.
Posledic neukrepanja še ni mogoče določiti
Kakšne bodo posledice neukrepanja ministrstva na poziv sodišča, po besedah vrhovnega državnega revizorja Sama Jereba za zdaj ni mogoče oceniti. To izvira iz tega, da država sploh nima postavke v proračunu, kjer bi beležila posle, ki se opravljajo v njenem imenu. Zato tudi nima prave slike o svojih obveznostih do teh izvajalcev, zato je posledično tudi zadolženost države večja.
Jereb je pojasnil, da obstaja nevarnost, da nam posojilodajalci ne bodo več zaupali. Vendar po Šoltesovih za zdaj še nismo blizu grškega scenarija, zavrnil pa je tudi očitke, da je sodišče prestopilo svoje pristojnosti.
Bo samovolja odnesla Križaniča?
Če poenostavimo, RčS je v svojem revizijskem poročilu o neodplačnem prenosu 43,2-odstotnega lastniškega deleža države v Splošni plovbi na Sod in njegovi poznejši prodaji nemškemu ladjarju Döhleju, že leta 2007 ugotovil številne nepravilnosti. Leta 2006 je namreč finančno ministrstvo pod vodstvom Andreja Bajuka na Sod preneslo omenjeni delež, pri čemer je RčS v svojem revizijskem poročilu ugotovil, da bi država delež lahko zgolj prodala in ne prenesla v last Soda.
Ta je pozneje skupaj s Kapitalsko družbo prodal 29,6-odstotni delež družbe in zanj iztržil 55,5 milijona evrov. Posel so spremljale številne kršitve zakonodaje, zaradi česar je bilo revizijsko poročilo prodaje omenjenega deleža poslano tudi na državno tožilstvo.
Sod je bil ustanovljen zato, da žrtvam vojnega in povojnega nasilja izplačuje odškodnine. V ta namen od države dobiva proračunska in sredstva iz prodaje privatizacijskih deležev podjetij. S temi naložbami Sod dejavno upravlja, prihodke iz prodaje pa mora nameniti za poravnavo obveznosti, ki jih ima po zakonu o plačilu odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja.
Da v prihodnje ne bi več prihajalo do takšnih kršitev zakonov, so na RčS-ju od države in ministrstva za finance zahtevali popravljalne ukrepe. Med njimi je bila zahteva, naj se jasno opredeli razmerje države do Soda, katere posle lahko opravlja za državo, kako naj v svojih knjigah vodi te posle, da se določi, da se premoženje Sodu daje zgolj v upravljanje, in ne v lastništvo, obstoječe premoženje pa se vrne v lastništvo države.
Franc Križanič je tem zahtevam le delno ustregel. Na njegovem ministrstvu so sicer pripravili pravne podlage za boljšo opredelitev razmerja, niso pa ustregli sodišču v točki, kjer bi Sodu naložili, naj v svojih bilancah jasno razmeji vodenje poslov za tuj račun. Zaradi tega si je Križaničevo ministrstvo prislužilo negativno oceno, to pa naj bi bil tudi povod za zahtevo po njegovem odstopu.
To ni prvi takšen predlog Računskega sodišča predsedniku vlade. Januarja lani ga je namreč pozvalo k razrešitvi tedanjega ministra za okolje Karla Erjavca, ki je nato še isti mesec zapustil ministrski stolček. Kot smo že poročali, se je o Križaničevi zamenjavi govorilo že na klavzuri stranke SD novembra lani.
Premier Borut Pahor je 19. januarja 2010 DZ-ju predlagal, naj čim prej razreši ministra za okolje in prostor Karla Erjavca. Računsko sodišče je namreč ugotovilo, da je ministrstvo hudo kršilo dobro poslovanje, saj ni vzpostavilo učinkovitega ravnanja z ločeno zbranimi komunalnimi odpadki. Pahor je ob tem izrazil mnenje, da so dejanski učinki sprejetih ukrepov ministrstva nezadostni.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje