Tudi iztekajoče se leto je bilo polno interpelacij, odstopov ter prahdvigajočih družbenih, zakonodajnih sprememb. Izvoljeni predstavniki ljudstva in interesne skupine v tekmovanju za položaje in moč tudi tokrat niso skoparili s kritikami na račun nasprotnikov ter naborom metod političnega boja. Prvi večji spor je izbruhnil že januarja z zamenjavo takrat okoljskega ministra, sicer predsednika koalicijske stranke DeSUS Karla Erjavca, ki se je že tedaj spoprijel tudi z napovedjo obtožnega sklepa zoper njega v zvezi afero Patria.
"Odnesle so me ene kante za smeti"
Začelo se je s prodajo državnega deleža v podjetju brez sklepa vlade, kar je v takih primerih po zakonodaji nujno in kar naj bi Erjavec tudi vedel. Odobril je prodajo zasebnima podjetjema za 242.000 evrov, medtem ko je finančno ministrstvo vrednost deleža ocenilo na 483.000 evrov. Za napako je sprva okrivil notarko, a se ji je pozneje tudi opravičil.
Ta napaka pa je zamajala zaupanje koalicije v Erjavčevo ministrovanje, ki se je dokončno porušilo ob pozivu Računskega sodišča za razrešitev zaradi nepravilnosti na področju ločevanja odpadkov. Erjavec je odgovornost zavrnil in napovedal ustavno presojo zakona o Računskem sodišču, a brez koristi - predsednik vlade Borut Pahor je parlamentu predlagal Erjavčevo razrešitev. Koalicija je s stranskim učinkom mrkih pogledov med Zaresom in DeSUS-om razrešitev podpirala.
Pojavila so se celo namigovanja, da naj bi se na vrh DeSUS-a zavihtel nekdanji predsednik države Milan Kučan, ki pa je to odločno zanikal. Na vidiku je bil prazen ministrski stolček in vzniknili so novi kandidati, prvi je bil DeSUS-ov poslancec Matjaž Zanoškar. Odločitev ni požela navdušenja ne poslancev ne Zanoškarja samega, saj se je vmes nekajkrat premislil in na koncu kandidaturo opustil. Pred parlamentarnim glasovanjem o razrešitvi je Erjavec odstopil sam s komentarjem: "Vidim, da je ta razprava zanj (za predsednika vlade, op. av.) mučna in nočem, da bi trpel."

Nesojena ustavna obtožba zoper Türka
Opozicijo je razhudilo odlikovanje, ki ga je za izjemno delo in zasluge ob 20. obletnici akcije Sever predsednik države Danilo Türk podelil takratnemu sekretarju za notranje zadeve Tomažu Ertlu. Tega dejanja si ni mogoče razlagati drugače kot podporo drastičnim kršitvam človekovih pravic, so menili v SDS-u. Ob tem se je oglasila četverica JBTZ, saj naj bi prav Ertl ukazal tajne akcije zoper njih. Januarja sta SDS in SLS vložila ustavno obtožbo proti predsedniku države, prvo v zgodovini samostojne Slovenije.
Türk je samo obtožbo zavrnil kot neutemeljeno in žaljivo. Koalicijski poslanci so se s predsednikom strinjali o neutemeljenosti obtožbe, še več, že sam predlog naj bi zlorabil ustavo, a več neenotnosti in dvoma je bilo zaradi primernosti odlikovanja. Vlagatelji na koncu niso prepričali državnega zbora in predlog ni romal na ustavno sodišče. Sledila pa je izmenjava ostrih besed med opozicijo in predsednikom države, ki je problematizirala tudi bombna dogajanja v avstrijskem Velikovcu. Raziskali smo tudi področje državnih odlikovanj.

Pogačnik - od bulmastifov do letalskega muzeja
Afera bulmastifi je oplazila tudi nekdanjega ministra za kmetijstvo Milana Pogačnika, ki je podpisal odločbo za vrnitev psov lastniku. Po tragičnih dogodkih, ko so psi do smrti raztrgali lastnika Saša Baričeviča, se je od dogajanja distanciral z besedami, da so za dogodke med štirimi stenami odgovorni posamezniki. Baričevič po njegovem mnenju ni upošteval navodil komisije, ki je pse vrnila. Ministrstvo je kar trikrat preprečilo usmrtitev psov, na kraju dogodka pa je bila med prvimi njegova sekretarka Sonja Bukovec (SLS). Završalo je tako med koalicijskimi poslanci kot v vladi, opozicija pa je začela opozarjati in razkrivati širši krog domnevnih povezav med vplivneži, povezanimi s primerom. Z očitki se je morala spoprijeti tudi notranja ministrica Katarina Kresal.
Pogačnik je premierju zagotovil, da ni storil nobene napake v svojem ravnanju, in takrat še užival Pahorjevo podporo, v SLS-u in SDS-u pa so zahtevali njegov odstop, pripravljali interpelacijo in stopnjevali očitke o mafijskem omrežju. Po Erjavčevih besedah so bili v DeSUS-u takrat celo pripravljeni zamrzniti status stranke v koaliciji, a so se kmalu pomirili.
Vrh je nastopil s pridržanjem in kriminalistično preiskavo ministra in dveh poslancev SNS-a. Pozneje je eden izmed pridržanih, Srečko Prijatelj, dobil zaporno kazen. Glede njegovega poslanskega kolega Zmaga Jelinčiča pa so na dan pricurljali prisluhi, iz katerih naj bi izhajalo, da naj bi se s Pogačnikom dogovarjala o kupčiji: zemljišče za letalski muzej v zameno za podporo SNS-a pri interpelaciji zoper Pogačnika. A Jelinčič ni bil sankcioniran - to je normalno parlamentarno dogovarjanje, je dejal, pa tudi pravniki tega niso klasificirali kot podkupovanje. Ministru je bilo dovolj - sledil je odstop, poslanci pa so kot novega ministra podprli Dejana Židana.

Ministra za zdravstvo izdalo zdravje
Namigi na odstop nekdanjega ministra so se začeli že poleti 2009, ko je Boruta Miklavčiča zadela možganska kap, prestal je več operacij, a je vseeno delal. Premier Pahor je bil z njegovo prizadevnostjo zadovoljen. A tudi pri Miklavčiču ni šlo brez očitkov, ob pojavu pandemske gripe je postala sporna pogodba o dobavi cepiva med ministrstvom in farmacevtskim podjetjem GlaxoSmithKline. Kmalu Miklavčič ni več zmogel napornega tempa in je Pahorju za svojega naslednika predlagal, sicer neuspešno, Rajka Kendo. V bitko z zdravniškimi dežurstvi in zdravstveno reformo je tako šel Dorjan Marušič, ki ga je podprlo 52 poslancev.

Kar dve interpelaciji za Kresalovo
Ministrico za notranje zadeve Katarino Kresal so poslanci na odgovornost prvič klicali aprila 2009, drugič pa skoraj točno leto pozneje. Pot k drugemu klicu pred poslance se je začela februarja letos, ko je SDS zapretil z interpelacijo, če Kresalova ne bo prekinila pogodbe s podjetjem Ram Invest. Podjetje je ministrstvu v najem oddajalo stavbo Nacionalnega preiskovalnega urada. Mesečna najemnina za stavbo pa je bila zelo blizu zneska, ki ga je podjetje izplačevalo za lizing te iste stavbe. SDS je zahteval cenejše prostore, Kresalova pa je odvrnila, da je obstoječi najem v bistvu najcenejši - kljub vmesnemu členu in lizingu.

Na uresničitev SDS-ove napovedi se je Kresalova ostro odzvala. Premier je bil prepričan, da bo ministrica odstrla dvome, zopet pa je zapretil DeSUS. "Tu stojim zato, da se uprem temu vašemu gnevu," je predlagateljem dejala Kresalova in interpelacijo uspešno prestala. Pahor je iskal pravne možnosti, da država ne bi več poslovala s prej omenjenim podjetjem.

Lukšič: Najslabša interpelacija v zgodovini
Ko je projekt stadiona v Stožicah pred rokom za odprtje vse bolj drsel v finančne težave, je minister za šolstvo in šport Igor Lukšič objavil razpis za sofinanciranje gradnje športne infrastrukture v višini 9,4 milijona evrov. V SDS-u so skočili na noge z interpelacijo, saj je bil po njihovem mnenju razpis pisan na kožo Stožicam, posojilo konzorcija slovenskih bank pa po politični liniji. Gre za interpelacijo športni politiki, se je odzval Lukšič ter dodal, da samo besedilo interpelacije ni vredno parlamentarizma - še več, da je to najslabše pripravljena interpelacija v slovenski zgodovini.

Pojavili so se namigi, da naj bi občina Ljubljana v prijavo zapisala lažne podatke, a minister je očitke zavrnil, vlada pa njegovo argumentacijo podprla. Glas podpore je Lukšič septembra našel tudi med poslanci, saj je interpelacija padla.

Saga o družinskem zakoniku
Dolga, še nedokončana pot družinskega zakonika je svoj parlamentarni del začela decembra 2009. V odgovor je SDS neuspešno skušal novelirati zakon o registraciji istospolne skupnosti. Predlagani zakonik je povzročil širok in buren odziv interesnih skupin ter civilne družbe - podporniki so napovedali množično sklepanje istospolnih zvez, nasprotniki pa referendum, saj jih moti redefiniranje pojma družine (ki da je protiustavno) ter to, da bi bila istospolnim parom omogočena posvojitev otrok. Marca je zakonik prestal prvo obravnavo. Civilna iniciativa za družino in pravice otrok je zbrala 40.000 podpisov proti ter začela množično e-poštno akcijo.

Medtem ko je odbor za družino pričel serijo maratonskih obravnav, so podporniki opozorili: zakon odpravlja sistemsko diskriminacijo, korak nazaj pa da ni več mogoč. Odbor zakon obravnava člen po členu. Z drugim členom so opravili konec junija, s tretjim še ne - obravnava prekinjena septembra, epilog pa še čakamo. Ga bo prineslo leto 2011?