Vsega naročenega cepiva država ne bo prejela. Foto: MMC RTV SLO
Vsega naročenega cepiva država ne bo prejela. Foto: MMC RTV SLO
Minister o pogodbi z GSK-jem
Podjetje GSK razkrilo del pogodbe z ministrstvom

"Nismo šli mimo zakonodaje," je o podpisu pogodbe za dobavo cepiva z GSK-jem dejal minister Miklavčič. Kot je dejal, je šlo tedaj za nujno situacijo - napovedana je bila pandemija.

Na dan namreč prihajajo podrobnosti iz pogodbe za dobavo cepiva proti novi gripi. Med drugim je predvideno, da v primeru stranskih učinkov skoraj vso odgovornost nosi država.

Medtem ko je poročanje o novi gripi potihnilo že pred novim letom, zdaj v javnost prihajajo določila iz pogodbe s farmacevtsko družbo GlaxoSmithKline. GSK tako nosi odgovornost le v primeru namerne kršitve, ki bi jo povzročila družba oz. njene podružnice, ali če zdravilo ne bi bilo proizvedeno v skladu z dobro poslovno prakso. Sicer pa odškodninsko breme nosi država, medtem ko je GSK razbremenjen vseh odgovornosti, škod, kazni in glob, vključno s sodnimi stroški pred slovenskimi sodišči.

V družbi GlaxoSmtihKline so dali zeleno luč za objavo delov pogodbe o dobavi cepiva proti novi gripi, kar je sicer od njih zahtevala informacijska pooblaščenka. Ministrstvo za zdravje je pogodbo novinarjem dalo na vpogled, na spletu pa je ne bo objavilo.

Države EU-ja z enakimi pogodbami
Vse države Evropske unije imajo usklajeno zakonodajo o zdravilih in vse države v Evropi so imele tudi približno enako pogodbo, je še povedal minister. Ponovil je, da ta predvideva deljeno odgovornost. Proizvajalec vedno odgovarja za kakovost proizvoda, država pa za izvedbo in strokovnost cepljenja, je dejal. Junija, julija in avgusta je bila napovedana pandemija, tedaj je bil za položaj poseben, je poudaril in dodal, da nobena evropska država tedaj ni menjala zakona o zdravilih.

Minister je pritrdil tudi ugotovitvi, da je zakon še zmeraj nad pogodbo.

"Tedaj sem odločil, da se pogodba podpiše, to je moja odgovornost. Le kakšen bi bil naslov v Dnevniku, če bi prišlo do smrtnih primerov, pa ne bi bilo cepiva," je še dejal.

In če bi bila posamezniku dodeljena odškodnina, pa bi GSK vztrajal, da ne gre za napako na cepivu, kako bi se država in farmacevtska družba dogovorili, kdo bo plačal? To mora ugotoviti postopek na sodišču, je odgovorila Mojca Činč z ministrstva.

Farmacevtske družbe izkoristile strah
Možnosti, da bi se o ceni pogajali, ni bilo, saj je bila cena sedem evrov fiksna, je pred kratkim še dejal minister. Namesto tega so izpogajali dolge plačilne roke, tako da vse cepivo, ki je pri nas, še ni zapadlo v plačilo. Dobave so zmanjšali za 30 odstotkov, kar za državni proračun pomeni prihranek dveh milijonov evrov.

Miklavčič sicer poudarja, da se je z enakim cepivom, kot je bilo v uporabi pri nas, v Evropi cepilo več kot 46 milijonov ljudi, v Sloveniji pa 103.000. Prijavljenih je bilo 294 primerov težav, pri čemer sta se pojavljali bolečina in rahla vročina. Za tožbo se ni odločil nihče.

Minister o pogodbi z GSK-jem
Podjetje GSK razkrilo del pogodbe z ministrstvom