Informacijska pooblaščenka je v današnji odločbi pojasnila, da del pogodbe, ki sta jo z Glaxo Smith Klinom sklenila ministrstvo za zdravje in zavod za blagovne rezerve, res predstavlja poslovno skrivnost. Vendar je presodila, da je interes javnosti za razkritje informacij, ki se nanašajo na varnostno tveganje in odpoklic cepiva, jamstva, odgovornost za cepiva in odškodnine ter omejitve odgovornosti, močnejši od interesa podjetja, da te informacije varuje kot poslovno skrivnost.

Minister za zdravje odgovarja, da v zvezi s tem zadržkov nima: "kar bo rekla, bom storil."

"Vprašanje, kakšno odgovornost je država prevzela na tako pomembnem področju, kot je javno zdravstvo, nikoli ne more biti zunaj javnega interesa, tudi zato ne, ker lahko ta odgovornost povzroči nove finančne posledice proračunu, torej porabi javnega sredstva," še poudarja pooblaščenka. Prav tako so javno dostopni tudi podatki o finančnih pogojih, podatki o dinamiki plačil in podatki o ceni za posamezno enoto cepiva. Podatki o porabi javnih sredstev so namreč javno dostopno že na podlagi zakonodaje. Doslej je ministrstvo za zdravje med drugim razkrilo podatke o številu odmerkov cepiva.

Po odločbi informacijske pooblaščenke, ki je dokončna, mora ministrstvo v 30 dneh omogočiti vpogled v dele pogodbe ali sprožiti upravni spor. Sodbo pred upravnim sodiščem lahko sproži tudi Glaxo Smith Kline.

Pooblaščenec Glaxo Smith Kline Andrej Kirm iz odvetniške pisarne Avbreht, Zajc & partnerji je za MMC povedal, da bodo verjetno sprožili upravni spor. "Odločba je bila delno ugodilna, razkriti moramo namreč dele pogodbe," je pojasnil Kirm in dodal, da nekatere točke za njih morda niti ne bodo sporne. "V nekaterih točkah pa se z argumentacijo pooblaščenke ne strinjamo. Računamo, da bi v tistih delih v upravnem sporu uspeli," pravi Kirm.

Ne želi pa še podrobno pojasniti, s katerimi deli odločbe se ne strinjajo. Po besedah pravnega pooblaščenca je še prezgodaj, da bi govoril o tem, ali bo farmacevtsko podjetje zahtevalo odškodnino, če bo ministrstvo razkrilo pogodbo. Z ministrstva za zdravje pa so za MMC pojasnili, da bodo upoštevali odločbo informacijske pooblaščenke in bodo pogodbo pokazali v roku 30 dni.

Gripa: porabljenih odmerkov precej manj kot naročenih
Slovenija je do zdaj dobila okoli 178 tisoč odmerkov cepiva proti novi gripi, uporabljenih pa bilo nekaj več kot 102 tisoč odmerkov. Farmacevtsko podjetje Glaxo Smith Kline naj bi Sloveniji po pogodbi postopoma dostavilo 800 tisoč odmerkov, ki pa še niso plačani, saj se plača le dejansko dobavljeno cepivo. Po pogodbi bi sicer Slovenija morala do zdaj prejeti že 266 tisoč odmerkov, a tiskovni predstavnik Inštituta za varovanje zdravja RS Mitja Vrdelja pravi, da so v pogodbi zapisani tudi okvirni datumi dobave, torej lahko nastopijo odstopanja.

Čeprav je število tistih, ki so se odločili za cepljenje, precej nižje od že dobavljenih odmerkov, na ministrstvu za zdravje še ne razmišljajo o odpovedi preostalega cepiva, saj se jim zdi, da bi bilo prezgodaj govoriti o koncu pandemije. Je pa direktorica direktorata za javno zdravje na ministrstvu za zdravje Mojca Gruntar Činč za časopis Dnevnik dejala, da bodo verjetno nove odmerke cepiva prevzeli, ko bodo porabili zdajšnje.

Raziskava, v kateri se bo preiskovalo pritisk farmacije
Ravno te dni je predsednik odbora za zdravstvo Sveta Evrope in epidemiolog Wolfgang Wodarg lansko razglasitev pandemije razglasil za škandal in skupaj s preostalimi člani odbora zahteval preiskavo, v kateri naj bi ugotavljali, ali je Svetovna zdravstvena organizacija pandemijo razglasila pod pritiski farmacevtske industrije. Cepljenju je nasprotoval že od samega začetka in opozarjal, da so stranski učinki hujši od posledic gripe.