Če ne bodo odgovorili, bodo odločali brez njihovih argumentov, ki pa jih morajo po zakonu upoštevati le, če pravno vzdržijo in so relevantni, je povedala za MMC. Pogodba ima določila, ki govorijo o odškodninski odgovornosti, in javnost ima pravico vedeti, na koga lahko naslovi odškodninski zahtevek, če pride do škodne zahteve zaradi uporabe cepiva, je še dejala Nataša Pirc Musar.

Na vprašanje, ali bo zahtevala tudi razkritje pogodbe o nakupu cepiva z Baxterjem, je odgovorila, da tega sama ne more storiti. Lahko pa to od ministrstva za zdravje zahteva zainteresirana javnost, in če bo ministrstvo to zahtevo zavrnilo in se bo posameznik obrnil na urad informacijske pooblaščenke, bo ta lahko zahteval delno razkritje pogodbe.

Gripa: porabljenih odmerkov precej manj kot naročenih
Slovenija je do zdaj dobila okoli 178 tisoč odmerkov cepiva proti novi gripi, uporabljenih pa bilo nekaj več kot 102 tisoč odmerkov. Farmacevtsko podjetje Glaxo Smith Kline naj bi Sloveniji po pogodbi postopoma dostavilo 800 tisoč odmerkov, ki pa še niso plačani, saj se plača le dejansko dobavljeno cepivo. Po pogodbi bi sicer Slovenija morala do zdaj prejeti že 266 tisoč odmerkov, a tiskovni predstavnik Inštituta za varovanje zdravja Mitja Vrdelja pravi, da so v pogodbi zapisani tudi okvirni datumi dobave, torej lahko pride do odstopanj.

Čeprav je številka tistih, ki so se odločili za cepljenje, precej nižja od že dobavljenih odmerkov, na ministrstvu za zdravje še ne razmišljajo o odpovedi preostalega cepiva, saj se jim zdi, da bi bilo prezgodaj govoriti o koncu pandemije. Je pa direktorica direktorata za javno zdravje na ministristvu za zdravje Mojca Gruntar Činč za časopis Dnevnik dejala, da bodo verjetno nove odmerke cepiva prevzeli, ko bodo porabili zdajšnje.

"V začetku pandemije se ni vedelo, kaj se bo zgodilo"
Razlike med naročenim, dobavljenim in dejansko porabljenim cepivom so kar precejšnje, vendar imunolog Alojz Ihan tukaj opozarja, da so kritike zaradi nakupa toliko odmerkov lahko tudi nabiranje političnih točk "generalov po bitki". Za časopis Dnevnik je pojasnil, da je šlo pri nabavi cepiva za potencialno nevarnost nove gripe, za lažjo ponazoritev pa je to primerjal s kasko zavarovanjem pri avtu. Po njegovih besedah se namreč na začetku pandemije ni vedelo, kaj se bo zgodilo v prihodnje.

Raziskava, v kateri se bo preiskovalo pritisk farmacije
Ravno te dni je predsednik odbora za zdravstvo Sveta Evrope in epimiolog Wolfgang Wodarg lansko razglasitev pandemije razglasil za škandal in skupaj s preostalimi člani odbora zahteval preiskavo, v kateri naj bi ugotavljali, ali je Svetovna zdravstvena organizacija pandemijo razglasila pod pritiski farmacevtske industrije. Cepljenju je nasprotoval že od samega začetka in opozarjal, da so stranski učinki hujši od posledic gripe.

Pooblaščenka bi razkrila vsaj del pogodbe
A prav zaradi tega, da bi vedeli, koliko manevrskega prostora ima Slovenija v primeru, da ne bi naročila v pogodbi z GlaxoSmithKline vseh predvidenih odmerkov, želi informacijska pooblaščanka vsaj del pogodbe razkriti javnosti. Namestnica informacijske pooblaščenke Kristina Kotnik Šumah je za Žurnal dejala, da pogodba, ki jo sklene organ državne uprave, v celoti ne more biti označena kot zaupna.