Pred drugo obravnavo družinskega zakonika pred odborom za delo, družino in socialne zadeve je Kampanja za vse družine, ki združuje nevladne organizacije in civilnodružbene iniciative, ki podpirajo sprejem predloga novega družinskega zakonika, na tiskovni konferenci predstavila pravne ugotovitve in rezultate socioloških raziskav, s katerimi zavračajo argumente kritikov zakonika.

Stigma in pravo nista povezana
Pravnica in predavateljica na Fakulteti za družbene vede Barbara Rajgelj je opozorila na neupravičeno povezovanje domnevne stigmatizacije otrok iz istospolnih družin z družinsko zakonodajo. Poudarila je, da iz tovrstnih ugovorov izhaja nerazumevanje tega, kar pravo sploh ureja. Kot pravi, pravo ureja razmerje med že rojenimi subjekti, zato je "bojazen, da bo kdor koli nastal iz prava ali novega družinskega zakonika, odveč". "S pravom samo podeljujemo pravice in dolžnosti tistim, ki jih potrebujejo, zato da so njihova vsakdanja življenja manj negotova." Rajgljeva je sicer predstavila pregled pravnih problemov istospolnega starševstva in razvoj pravnih sredstev, ki obravnavnavajo to problematiko tako v Sloveniji kot v Evropi.

Raziskave in njihova interpretacija
Med ključnimi argumenti razprave o družinskem zakoniku so bili tudi rezultati različnih raziskav. Te so bile predstavljene na zelo različne načine, pogosto zelo površno, s podatki, ki so bili vzeti iz konteksta ali celo zlorabljeni, je opozoril sociolog Roman Kuhar.

Kuhar: Raziskav je veliko in ne ugotavljajo razlik
Kot je znano, se med očitki, ki se tičejo morebitnega posvajanja otrok s strani istospolnih partnerjev, največkrat pojavljajo trditve, da bodo ti otroci stigmatizirani, da otrok za zdrav razvoj nujno potrebuje očeta in mater itd. Kuhar kot protiargument med drugim navaja metaraziskavo Normana Anderssena, ki je analiziral 23 empiričnih raziskav (nastalih med letoma 1978 in 2000) in sklenil, da se otroci gejev in lezbijk glede emocionalnega in kognitivnega delovanja, seksualnih preferenc, spolnih vlog, prevzema identitete in drugega ne razlikujejo od otrok heteroseksualnih strašev.

"Za zasmehovanje je kriva družba"
A Anderssen opozarja, da vendar, čeprav ti otroci na splošno niso stigmatizirani, obstaja možnost, da bodo pogosteje zasmehovani kot otroci heteroseksualnih staršev. Ugotavlja, da se otroci iz istospolnih družin bojijo stigmatizacije zaradi spolne usmerjenosti svojih staršev. "A to ni težava otrok, "opozarja Kuhar, "težava je na strani homofobične družbe."

Kakovost starševstva ni določena s spolom staršev
Raziskave, ki jih navaja Kuhar, sicer ugotavljajo tudi, da tudi spol staršev za dobrobit otrok ni pomemben. Raziskovalca Judith Stacey in Thimothy J. Biblarza po metaanalizi 81 raziskav namreč sklepata, da je spol staršev trivialni, neodločujoči faktor, ki ne vpliva na kakovost opravljanja starševske vloge.

"V korist nobenega otroka ni, da odrašča v družbi, kjer obstaja homofobija, kjer obstaja stigma, kjer obstaja neenakopravnost. In v interesu nobenega otroka ni, da se ne nauči živeti z razlikami. Če se ne naučimo vsi živeti z razlikami v tej družbi, potem to zagotovo ni dobro za nobenega od nas," je končal Kuhar.