Pirnat je prepričan, da je lahko družinski zakonik v delu o posvojitvah otrok v istospolno zvezo sporen, "ker ni nedvomno dokazano, da s tem ne posega v koristi otroka". Pri oploditvi z biomedicinsko pomočjo je težava po njegovem mnenju še večja. "Izziv za pravo ni, kako to prepovedati, ampak kako se bo to reguliralo," poudarja.

"Biološke akrobacije za zdravje otroka bi bile precej tvegane"
Na okrogli mizi z naslovom z naslovom Družinski zakonik: pravo in vrednote, ki jo je organiziralo Akademsko društvo Pravnik so spoleg dekana Rajka Pirnata sodelovali tudi profesor na Evropski pravni fakulteti v Novi Gorici Matej Avbelj, psiholog Janek Musek ter predsednik državne komisije za medicinsko etiko in predsednik SAZU-ja akademik Jože Trontelj.

Trontelj je tako prepričan, da bi bile biološke akrobacije za zdravje prihodnjega otroka precej tvegane in da bodo oploditve z biomedicinsko pomočjo ustvarjale nove vrste otrok. "Kako bomo zagotavljali, da ne bodo izpostavljeni diskriminaciji. Otroci in mladostniki so pogosto okrutnejši drug do drugega kot odrasli," pravi.

"Ni objektivnih študij, na katere bi se oprli"
Sprašuje se še, ali je istospolni par res lahko enako sposoben poskrbeti za razvoj otroka kot oče in mati. "Skoraj ni zares objektivnih, longitudinalnih študij, na katere bi se lahko človek oprl," poudarja predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti. "Velikokrat se sliši, da otrok ostane brez enega izmed roditeljev, a to ne more biti argument, da za to prikrajšamo še množico drugih," opozarja in zakonodajalcem svetuje, naj se držijo pravil narave.

Musek je prepričan, da je zakonodajalec v nasprotju s samim seboj, ker so interesi istospolnih v zakonu pred interesi otrok. Korist otroka je nekaj, na kar je po mnenju psihologa mogoče gledati z različnih vidikov. A če je ta korist izhodišče družinskega zakonika, jo je treba postaviti pred koristi, ki so še v njem, poudarja Musek.

"Nima smisla, da se spuščamo v eksperimente"
Če bi naredili prioritetno lestvico, bi po mnenju Muska lahko rekli, da so najboljši pogoji za razvoj otroka v "normalnih, jedrnih, sorodstveno utemeljenih družinah, potem pridejo na vrsto druge". "Takih meritornih raziskav v istospolnih družinah ni. Kar zadeva empirično preverjenost, stojimo še na nepreverjenem področju. Za nas pa šteje tisto, kar je preverjeno. Za demografsko ogroženo družbo, kot je naša, nima smisla, da se spušča v eksperimente," je prepričan.

Vprašanju otrokove koristi se je predlagatelj zakonika po mnenju Avblja izognil z nekim izrecno političnim pojasnilom. Ob tem je navedel tudi izjavo ministra za pravosodje Aleša Zalarja, ki meni, da se z zakonikom končuje obdobje heteroseksizma v našem družinskem pravu.

Je za otroka bolje, da živi v družini z moškim in žensko?
"Ni razloga za to, da ne bi pravno izenačili istospolne zveze - do meje, ki jo je treba upoštevati, in seveda so ta meja koristi otrok," pojasnjuje Pirnat. "Mislim, da koristi otroka kažejo na to, da moramo postaviti domnevo, da je za otroka bolje, da živi v družini z moškim in žensko, ki sta po možnosti njegova starša," meni in dodaja, da imam velike dileme pri tem, "da bi preproved diskriminacije raztegnili onkraj točke koristi otroka".

Avbelj je prepričan, da v demokratični družbi šteje moč argumentov, in kadar spreminjamo temeljne koncepte, "moramo priti na dan z zares dobrimi argumenti". "Zaželeno bi bilo, da bi bila problematika urejena postopoma, v več zakonih," poudarja dekan pravne fakultete.

Trontelj navaja, da družba postaja vedno bolj tolerantna do vsega na področju istospolnih in se to ponekod že vnaša v zakonodajo, "zato se temu ne bo dalo čisto izogniti". Poudarja pa, da se tudi v najbolj liberalnih državah, kot so skandinavske, stroka zelo upira zakonodajalcem.

Cukjati je prepričan, da je glavna težava posvojitev
Razprave sta se udeležila tudi podpredsednik državnega zbora France Cukjati (SDS) in njegova strankarska kolegica poslanka Alenka Jeraj.

Cukjati je ob koncu razprave zatrdil, da se v DZ-ju ne pojavlja veliko vprašanj, ki bi bila povezana z družinskim zakonikom. "Med koalicijo in opozicijo ni nobenih vprašanj glede urejanja istospolnih zvez. Glavni problem je posvojitev otroka. Ni noben problem, če je v istospolni skupnosti biološki oče. Toda zakaj dodeliti otroka v posvojitev istospolnim partnerjem po istem postopku kot klasičnim?" se sprašuje Cukjati.