Bo pa morda v tem okolju, kot živimo zdaj, otrok stigmatiziran, je nadaljevala razvojna psihologinja Ljubica Marjanovič Umek. S tem se strinja tudi psihiater in psihoterapevt Miran Možina. "Znanost je na to vprašanje že dala odgovor, vendar pa če citiram Einsteina: Lažje je razbiti atom kot predsodke," je dodal.

Homofobija je po njegovih besedah glavna težava. "Psihoterapevti smo neki zaupniki, ki naj bi pomagali tudi v tej kulturni krizi. Istospolno usmerjeni pa so še dodatno pod pritiski," dodaja.

Aktivista za pravice istopolno usmerjenih Mitjo Blažiča, ki je vodil razpravo o istospolnem starševstvu v okviru kampanje Za vse družine! Za pravice vseh otrok. Za človekove pravice, je ob tem zanimalo, kako se spopasti s temi pritiski. Po besedah Možine so med drugim pravi odgovor prav tovrstne okrogle mize. "Vsaka preizkušnja pa je lahko tudi priložnost," je dodal.

Kaj otrok potrebuje za nemoten razvoj?
Pri tem, kaj je pomembno za nemoten razvoj otroka, je Možina na prvem mestu omenil občutek varnosti. "Pomembna pa je tudi navezanost, pri čemer je ideal varna navezanost," je še pojasnil.

Marjanovič Umekova je pri tem dodala še odprtost, kar pomeni, da otrok ne odrašča "strogo v družinski celici". To po njenih besedah tudi zavrača očitke nasprotnikov istospolnega starševstva, češ da otrok v tovrstni družini ne more razviti svoje spolne identitete.

"Nekateri želijo obrniti kolo zgodovine nazaj"
Sociologinja Tanja Rener je dejala, da družino tvori vsaj ena odrasla oseba, ki skrbi za otroka. "Otrok potrebuje odzivno, odraslo osebo," pravi.

Tako ne razume, zakaj nasprotniki družinskega zakonika dojemajo možnost posvojitve otrok v istospolne skupnosti kot jemanje "vrednosti" tradicionalni družini. Ob tem je omenila besede Franceta Cukjatija (SDS), da bi bilo treba z zakonom razlikovati med zakonsko zvezo in zunajzakonsko zvezo. "Zaskrbljena sem, da se spet odpira vprašanje pankrtov, zunajzakonskih otrok," je dodala.

Z Renerjevo se strinja tudi psihologinja in predsednica odbora DZ-ja za delo, družino, socialne zadeve in invalide Andreja Černak Meglič. "Gre za razmerje moči in nekateri dejansko želijo obrniti kolo zgodovine nazaj," meni.

Černak Megličeva je dejala, da so pri družinskem zakoniku sodelovali dobri pravniki, vendar je bilo kljub temu vloženih 150 amandmajev. Točko o družinskem zakoniku pa so umaknili z dnevnega reda odbora, ki bo prihodnji torek. Vse navzoče je še pozvala, naj bo njihovo mnenje v prihodnosti glasnejše.