V sporočilu za javnost je državni svet dodal, da so bila v razpravi izražena stališča do družinskega zakonika tako različna in medsebojno izključujoča, da jih je nemogoče povzeti v enotno mnenje. Izključujoča stališča so se po besedah svetnikov nanašala predvsem na izenačevanje homoseksualnih skupnosti s heteroseksualnimi, vprašanje definicije družine in obseg mogočih posledic predloga zakona v stopnji implementacije. Državni svet predlagatelju zato predlaga ponoven razmislek o vsebini predloga zakona, so še pojasnili.

Svetlik: Bolj kot istospolne problematične klasične družine
Minister za delo Ivan Svetlik je v uvodu svojega nastopa pred poslanskimi svetniki dejal, da zakonik v osrčje postavlja otrokove pravice in koristi - ne glede na to, v kakšni družini živijo. Izpostavil je tudi, da v istospolnih skupnostih v Sloveniji že živi kar nekaj otrok in da na izenačevanje istospolnih skupnosti s heteroseksualnimi že kaže tudi praksa sodišč.

Ta po besedah ministra navaja številne raziskave, ki kažejo, da homoseksualne skupnosti za vzgojo otrok niso problematične in da je več težav v resnici v t. i. normalnih, klasičnih družinah.

Primc: Državni svet na ta način sledi volji ljudi
Kot kaže, Svetlik svetnikov ni prepričal, tega pa so zlasti veseli v Civilni iniciativi za družino in pravice otrok. Njen predsednik Aleš Primc je v sporočilu za javnost zapisal, da je državni svet tako izkazal spoštovanje do temeljnih otrokovih pravic, do družine in zakonske zveze. "Obenem pa je sledil tudi volji ljudi, saj velika večina ljudi tega predloga ne podpira. Ob tej odločitvi se želimo posebej zahvaliti državnim svetnikom, ki so predlog družinskega zakonika zavrnili. Upamo, da bodo njihovemu zgledu sledili tudi poslanci državnega zbora," je sklenil.

Ali je to napoved, da bo DS ob morebitnem sprejetju zakonika nanj izglasoval veto?
Pojasniti velja, da je to za zdaj le mnenje državnega sveta, ki ne bo imelo formalnega vpliva na drugo oz. tretjo obravnavo predloga zakonika v parlamentu. Državni svet lahko zadevo bolj zaplete šele po morebitnem sprejetju zakonika, saj lahko nanj izglasuje veto. V tem primeru bo moral DZ o zakoniku odločati še enkrat.

Ob morebitnem vetu sledi postopek, v okviru katerega se v DZ-ju opravi razprava o zahtevi državnega sveta. Pred razpravo lahko njegov predstavnik obrazloži zahtevo državnega sveta, poročevalec matičnega delovnega telesa predstavi mnenje delovnega telesa, predstavnik predlagatelja pa lahko obrazloži mnenje predlagatelja. O zakonu se nato v parlamentu ne odloča več z navadno relativno, temveč z navadno absolutno večino, razen če je za sprejetje zakona v rednem postopku predpisana zahtevnejša večina.