Iz urada predsednika republike so se na javno pismo z desetimi vprašanji o njegovih domnevnih povezavah z napadom v Velikovcu, ki ga je predsedniku poslal vodja poslanske skupine SDS-a, Jože Tanko, odgovorili, da gre za "še en absurden in povsem neutemeljen poskus blatenja institucije predsednika republike, podobno kot predlog za uvedbo postopka ustavne obtožbe."

"Kot kaže, njegovi predlagatelji tega ne želijo doumeti, zato nadaljujejo svoje početje, ki je moralno nesprejemljivo in politično škodljivo," še pišejo v uradu predsednika države.

V uradu predsednika ob tem še poudarjajo, da je predsednik javno že povedal, da je bil ob novici o eksploziji v Velikovcu v sosednji Avstriji septembra 1979, tako kot mnogi drugi, osupel in da ozadij ni poznal tedaj in jih ne pozna danes.

V sporočilu na spletni strani predsednika republike so tako še zapisali, da se je Türk takrat, po diplomi na Pravni fakulteti v Ljubljani, zaposlil na Socialistični zvezi delovnega ljudstva (SZDL) in da je bil v času dogodka v Velikovcu strokovni sodelavec, sekretar komisije za manjšinska in izseljenska vprašanja. Konec leta 1979 je postal predsednik te komisije in član izvršnega odbora SZDL.

Predsednik ne pozna ozadij eksplozije
Ne takrat ne danes ni poznal nobenih ozadij eksplozije. O delovanju Službe državne varnosti (SDV) na avstrijskem Koroškem v obdobju 1975-1979, za katero ga sprašuje Tanko, prav tako pa niti prej niti pozneje, ni dobival nobenih informacij. "Z izjemo občutka osuplosti, ki so ga delili mnogi, tudi dr. Danilo Türk," ni dobil nobenih pripomb koroških Slovencev glede tega, kako so akcije SDV-ja škodovale slovenskemu zamejstvu v Avstriji, navajajo.

Glede Türkovega znanstva z odlikovancem Tomažem Ertlom so sodelavci predsednika zapisali, da ga "osebno ni poznal takrat, pa tudi danes ga pozna zgolj bežno. Srečala sta se samo na prireditvah v spomin na akcijo "Sever" in ob podelitvi odlikovanja", prav tako, še pišejo, "ne ve, kaj bi lahko Tomaž Ertl vedel o delu dr. Danila Türka v zvezi s Koroško".