Borut Pahor se je tako odzval na izjavo Virantovega Zbora za republiko, kjer so dejali, da naj bi Hrvaška enostransko izjavo, v kateri je izjavila, da nič, kar je zapisanega v arbitražnem sporazumu, ne pomeni njene privolitve v slovensko zahtevo po teritorialnem dostopu do odprtega morja, podala še pred podpisom sporazuma.
Referendumsko kampanjo je razburkala tudi izjava ministra Patricka Vlačiča, ki je v oddaji POP TV-ja dejal: "Če arbitraža ne bo določila stika, potem lahko zahtevamo razveljavitev arbitražne odločbe pred Meddržavnim sodiščem v Haagu."
A Marko Pavliha, mednarodni pravnik, ki sporazumu nasprotuje, in na mnenje katerega se sklicuje tudi SDS, pravi, da tožba ni možna, čemur posredno pritrjuje tudi zunanji minister Samuel Žbogar, ki je dejal, da je odločitev arbitražnega sodišča dokončna in da je treba sodbo uveljaviti v šestih mesecih od njene vročitve. Žbogar, kot je za TV Dnevnik poročal Aleš Malerič, sicer ni želel "preveč govoriti o tem, kaj bo, če ne bo stika, ker bi se potem zdelo, da sami ne verjamemo v stik in že giovorimo o tem, kako se bomo pritožili."
Novo vprašanje: Kdaj je Hrvaška podala enostransko izjavo?
Pahor je ponovno poudaril, da enostranske izjave nimajo pravnega učinka za delo arbitražnega sodišča, in dodal, da se švedsko predsedstvo o njej ni izreklo. Zbor za republiko namreč trdi, da je bilo o hrvaški izjavi obveščeno ne le švedsko predsedstvo, ampak celo, da se je to zgodilo z vednostjo Slovenije. To naj bi se zgodilo že 27. oktobra, torej še pred podpisom sporazuma, ki sta ga državi podpisali 4. novembra lani v Stockholmu.
Predsednik SLS-a Radovan Žerjav zahteva, da zunanji minister "še danes" pojasni, zakaj v arbitražnem sporazumu ni "opredelitve teritorialnega stika Slovenije z odprtim morjem". Žbogarju očita, da tega tega še ni pojasnil, saj na eksplicitno vprašanje v nedeljskem soočenju ni znal odgovoriti. "Zgolj nekakšen stik, ki ni teritorialni stik, ni nikakršno zagotovilo, da bo Slovenija ohranila teritorialne vode, ki ga ima tako po ustavi in temeljni ustavni listini, kot po mnenju ustavnega sodišča," je dejal Žerjav.
.
Žerjav se je obrnil tudi na premierja Boruta Pahorja in v izjavi za javnost ravno kot "največji problem vitalnega pomena", označil razliko med 'stikom' in 'teritorialnim stikom'. Pahorju očita, da je slovenska diplomacija "izpogajala" samo 'stik', ne pa 'teritorialni stik'. "Izpogajati nekakšen stik, ki ni teritorialni, je neuspeh," je prepričan Žerjav.
Pahor vztraja: Stik smo izpogajali
Slovenski premier je prepričan, da skuša "tisti, ki se s sporazumom ne strinja, vnesti čim več dvomov v to, da je Slovenija izpogajala nekaj, kar je zanjo vitalnega pomena, to pa je stik z mednarodnimi vodami"." In to smo izpogajali," je dodal. Ponovil je, da sporazumu ob podpisu ni bila priložena nobena izjava, da pa lahko da izjavo v procesu ratifikacije kdor koli.
Preberite kaj meni Zbor za republiko
Zbor za Republiko: ne smemo hazardirati s slovenskim morjem
.
Zbor za republiko zamešal izjave?
Trditve Zbora za republiko ostro zavrača tudi Ministrstvo za zunanje zadeve. Na ministrstvu menijo, da se "neutemeljene trditve Zbora za republiko" najverjetneje nanašajo na neuspel poskus Hrvaške, da bi še pred podpisom izsilila izjavo, ki bi "razvodenela za Slovenijo ugodno dikcijo 3.b člena arbitražnega sporazuma." Ministrstvo dodaja, da je takratno švedsko predsedstvo zavrnilo možnost kakršnih koli izjav.
Tudi ministrstvo ponavlja, da hrvaška enostranska izjava, ki jo je ta vključila v svoj zakon o ratifikaciji, v arbitražnem postopku ne bo imela učinka, poleg tega pa je Slovenija hrvaško izjavo jasno zavrnila v 3. členu zakona o ratifikaciji.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje