Vlada namerava v državni zbor v okviru razvojnih prioritet poslati 27 zakonov, za katere Pahor upa, da bodo - kolikor je mogoče v soglasju s socialnimi partnerji - sprejeti še letos.
Med prioritete vlade do konca mandata sodijo konsolidacija javnih financ, izboljšanje plačilne nediscipline, učinkovitejši pregon gospodarskega kriminala, izboljšanje razmer za delovanje podjetij, izboljšanje delovanja trga dela in izpeljava strukturnih ukrepov.
Že jutri o konkretnih ukrepih
Jutri bo vlada obravnavala ključen dokument glede konkretnih ukrepov za spodbujanje rasti in tudi 10 zakonov, med drugim o plačilni disciplini, DDV-ju ter javnem naročanju.
Med 27 zakoni jih je Pahor izpostavil le nekaj, in sicer zakone o davčnih blagajnah, odpravljanju administrativnih ovir, zdravstvenem sistemu, državnem tožilstvu ter zakon o kazenskem postopku. Po njegovem mnenju je bil deficit sprejemanja odločitev, ki je bil značilen za Slovenijo, "z zelo kategoričnim tempom vlade v letu 2010 odpravljen". "Želimo bistveno poglobiti temelje, ki Slovenijo pripravljajo na prihodnje izzive."
V nadaljevanju je v odgovoru državnim svetnikom tudi pojasnil, da se mora Slovenija tako kot leta 1990 poenotiti, videti širšo sliko in ubrati korak v pravo smer, a ob tem ohraniti socialno dimenzijo razvoja kot dela slovenske identitete. Ob tem je dodal, da francosko-nemškega pakta konkurenčnosti, ki ga je omenil Dušan Semolič, niso niti prejeli niti ni bil kakor koli obravnavan, a so zanj vedeli in o njem tudi neformalno razpravljali. Naročili so, da se besedilo prevede in da se ga da na vpogled slovenski javnosti. Pahor je pojasnil, da besedilo vsebuje šest ukrepov, za katerimi večinoma stoji.
Tujci nas spoštujejo
"Ta trenutek imamo vse performanse, da imamo glavo nad vodo, da splavamo v mirnejše vode. Lahko pa tudi potonemo. Te odgovornosti kot predsednik vlade ne bom prevzel," je zatrdil Pahor. Poudaril je, da je na nedavnem obisku ZDA spoznal, da nas drugje bolj spoštujejo, kot se sami.
"Slovenija ni neki svetilnik ali na vrhu sveta, da bi jo vedno in povsod omenjali. Vendar sem se v svoji diplomatski karieri naučil ločiti med diplomatsko vljudnostjo in tem, kar nekdo stvarno reče. In vam lahko danes rečem, brez dvoma, da Slovenija uživa ugled države, ki je sposobna reševati svoje probleme in je sposobna nase prevzeti odgovornost za varnost in napredek širše v regiji, bolj, kot bi to bila dolžna spričo njene majhnosti," je povedal premier.
Poudaril je, da je vprašanje TEŠ-a odprl sam, ko je gospodarskega ministra Mateja Lahovnika vprašal, ali bodo stroški plačevanja izpustov višji kot plačevanje za energijo iz obnovljivih virov. "Dobil sem odgovor, da ta vir energije potrebujemo ter da je naložba gospodarna in učinkovita. To stališče se do danes ni spremenilo. In kolikor zdaj iz izračunov vemo, se tudi izplača. Ministrica v teh dneh končuje poročilo, ki bo pokazalo, ali ministrstvo za gospodarstvo še vedno vztraja na pozicijah glede potrebnosti investicije v TEŠ 6 ali ne. Zato predlagam, da počakamo in se odločimo na podlagi argumentov," je v svojem odgovoru svetnikom o gradnji TEŠ-a 6 povedal Pahor.
Državni svetniki bodo obravnavali tudi predlog zakona o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov ter predlog zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno.