Pahor je v pogovoru za Studio ob sedemnajstih spregovoril o mnenju generalnega pravobranilca Sodišča EU-ja, da to sodišče ni pristojno za obravnavo slovenske tožbe proti Hrvaški v povezavi z arbitražo. Tega ne čuti kot klofute Sloveniji. "Slovenci radi hitro pesimistično opišemo razmere," je dejal in dodal, da je treba biti vztrajen, ko imaš argumente na svoji strani.
Spomnil je, da Hrvaška že nekaj let išče načine, da ne bi izpolnila tistega, kar je dolžna, in "upa, da nas bo nazadnje nekega dne prepričala, da bomo znova pristopili k dvostranskim pogajanjem". A se po Pahorjevih zagotovilih to ne bo zgodilo, tako iz pravnih razlogov, ker nas zavezuje odločba arbitražnega sodišča, kot političnih: "Ker nobena politična sila, zdajšnja ali nova, ne bo toliko predrzna, da bo začela nova pogajanja, ker si od njih ne more obetati več, kot je Sloveniji dodelilo arbitražno sodišče, tako na kopnem kot morju."
Pogovoru s predsednikom države lahko prisluhnete tukaj:
"Zato so te majhne zmage, ki jih proslavljajo na Hrvaškem, lahko legitimne, a so neplodne. Na koncu bomo pri meji, ki jo je določilo arbitražno sodišče, do takrat pa mora Slovenija ravnati mirno, potrpežljivo in modro," je dejal predsednik. "Kaj bi Hrvaška dala, da bi imela, ko vztraja pri svojem stališču, za podlago sodbo sodišča."
Želi si, da najdeta državi rešitev tudi za širitev schengena, ki je v interesu Slovenije. A bo tudi sam vključitvi Hrvaške vanj nasprotoval, če Slovenija ne bo dobila zagotovila, da je Hrvaška sposobna vodotesno varovati mejo, "saj v nasprotnem ne bodo rešeni problemi, ki jih ima Slovenija zdaj, in to je, da moramo z žično ograjo in patruljami na meji varovati notranje meje EU-ja". "Pričakujem torej, da Hrvaška dokaže, da je nesporno sposobna varovati mejo tako, da ne bodo potrebne notranje meje med članicami schengena. Pika."
Odziv pravnika Mateja Avblja na stališče generalnega pravobranilca
"Področje uporabe prava EU-ja (ratione materiae) v odnosu do mednarodnega prava je razlagal formalistično in posledično ozko," je dejal. "To mu je omogočilo sklep, da EU z arbitražnim sporazumom ni zavezan, da ta ne sodi v delokrog EU-ja, zato Sodišče EU-ja tudi ni pristojno presojati skladnosti hrvaškega (ne)ravnanja z njim. Ker glavna stvar tako pade zunaj dometa prava EU-ja, odpadejo tudi drugi slovenski očitki, ki so tako le še podrejene, akcesorne narave," je razložil profesor.
"Prav gotovo pa bi bilo mogoče, in prepričljivo, tudi drugačno sklepanje. Arbitražna razsodba je mednarodnopravno dejstvo (res judicata), ki jo Sodišče EU-ja, zaradi spoštovanja mednarodnega prava, mora šteti kot tako," je prepričan Avbelj.
Vlada bi se morala osredotočiti na od dva do tri ključne projekte
Glede dela vlade pa meni, da je drugo leto mandata skrajni čas, da izpelje nekatere ključne projekte. Ob dejstvu, da je manjšinska, meni, da bi bilo smiselno, da opredeli dva ali tri projekte, ki jih je "strastno pripravljena zagovarjati", in okoli njih organizira veliko družbeno razpravo. "Potreba je velikanska, priložnost je ob dobrem gospodarskem in socialnem ozračju sijajna, gre le za to, ali je dovolj politične volje v koaliciji, da se dogovorijo o nekaj ključnih ciljih," je dejal in izrazil prepričanje, da če tega dogovora ne bo, "bomo priča zelo težkemu delu premierja, mučenju ministrov, DZ-ja in celotne družbe, ko bomo videli, da zamujamo priložnost".
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje