"Ne želim si, da bi moral izbirati med Alešem Zalarjem in Barbaro Brezigar," je na tiskovni konferenci po seji vlade dejal predsednik vlade in dodal, da je oba povabil na sestanek. Minister Zalar je po njegovih besedah vabilo že sprejel.

Sestanek bo skrbno pripravljen, še razlaga Pahor in dodaja, da upa, da bo potekal prihodnji teden. Izrazil je tudi upanje, da se bo sestanka udeležila tudi Brezigarjeva, čeprav k temu ni obvezana. "Moramo razčistiti stvari in to ne "ad rem" ne "ad personam," še pravi premier. Dejal je še, da tako minister Zalar kot generalna državna tožilka še vedno uživata njegovo zaupanje. "Nisem pa ravnodušen do stvari, ki jih odpirata. Česar si ne želim, je, da bi moral izbrati med Zalarjem in Brezigarjevo."

Minister Zalar pa je dejal, da so na seji o razmerah na vrhovnem državnem tožilstvu opravili "poglobljeno razpravo", v okviru katere so člani vlade izrazili "globoko zaskrbljenost". Po Zalarjevih besedah so razpravljali tudi o predlogu kadrovske narave. "Tega ne morem izključiti, je pa to stvar kakšnega tedna dni," je glede možnosti zamenjav na vrhovnem tožilstvu dejal Zalar in dodal, da gre za resno zadevo, "ki terja poglobljeno razpravo in si zasluži osvetlitev z vseh mogočih zornih kotov".

Minister za pravosodje je že predtem premierja obvestil, da je prejel informacijo o protiustavnem in nezakonitem ravnanju generalne državne tožilke Barbare Brezigar. Zalar zato v dopisu ugotavlja, da je nujno, da zadevo obravnava tudi vlada. Dopis je minister izročil v torek, Brezigarjeva pa se je ta dan na njeno pobudo sešla s premierjem. Pismo je Zalar izročil tudi predsednikom koalicijskih strank.

Brezigarjeva posegala v delo tožilke?
Minister za pravosodje se sklicuje na odstopno izjavo vodje specializiranega oddelka v skupini državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala Branke Zobec Hrastar, iz katere izhaja, da je Brezigarjeva v konkretni zadevi tega oddelka po telefonu in brez vednosti Zobec Hrastarjeve policistu, ki mu je bila zadeva dodeljena, dajala navodila za preiskovanje in mu naročila, da jo mora obveščati o poteku preiskave.

"Z zlorabo represivnega aparata v okviru specializiranega oddelka za preiskovanje kaznivih dejanj, ki jih storijo uradne osebe, je Brezigarjeva povzročila odstop vodje tega oddelka," je zapisal Zalar. Po njegovem mnenju zaradi takega ravnanja generalne državne tožilke obstaja resna nevarnost, da bo Zobec Hrastarjeva prenehala opravljati tudi vlogo vodje skupne preiskovalne skupine za preiskavo spornih nakupov osemkolesnikov patria.

"Navodila se ne morejo nanašati le na eno zadevo"
Minister pojasnjuje, da generalna državna tožilka po zakonu sicer ima določeno pristojnost dajanja navodil za ravnanje tožilcev, vendar so taka navodila lahko le splošna, ne morejo pa se nanašati zgolj na eno zadevo. Poleg tega morajo biti pisna, pred izdajo pa jih je treba obravnavati na sestanku z okrožnimi in višjimi državnimi tožilci.

Zalar opozarja, da je Brezigarjeva s tem, ko je policistu specializiranega oddelka po telefonu dajala ustna navodila o tem, kaj in kako preiskovati, ter mu naročila, da jo mora obveščati o poteku preiskave, kršila določbe 10. člena zakona o državnem tožilstvu in 158.a člena zakona o kazenskem postopku ter prekoračila svoja pooblastila iz 64. člena zakona o državnem tožilstvu. Njeno ravnanje po Zalarjevih navedbah pomeni tudi kršitev 1. odstavka 135. člena ustave RS.

Ravnanje Brezigarjeve po njegovih besedah "pomeni napad na same temelje pravne države" in tega kot minister za pravosodje ne bo dopustil. Pričakuje tudi, da premier deli razumevanje pomena varovanja ustavnosti in zakonitosti, delovanja pravosodnega sistema in pravosodnih funkcionarjev.

Brezigarjeva Pahorju poslala svoje pismo
Na njegovo pismo se je s svojim pismom odzvala tudi Barbara Brezigar, ki je Boruta Pahorja opozorila, da z "zadnjimi javnimi reakcijami, ko očita protiustavno in nezakonito ravnanje meni kot generalni državni tožilki /.../, minister protiustavno in nezakonito posega v delo in vodenje državnih tožilcev".

Ob tem je Brezigarjeva zapisala, da je ustavna dolžnost državnega tožilca vlaganje obtožb. "Z ministrovimi pritiski, ki so bili v obeh konkretnih zadevah (zadeva Berglund in zadeva napada psov na njihovega lastnika) uperjeni proti izvajanju ustavno določene funkcije pregona, je minister kršil ustavo," še piše Brezigarjeva.

Vrhovno tožilstvo "dolžno vsaj protestirati"
"Ko minister s sprejetjem protiustavnih in nezakonitih obveznih navodil za uporabo javnotožilskega reda z javnim žuganjem vodjem tožilstev, z 'rumenim kartonom pred izključitvijo', s sklicevanjem vodij tožilstve mimo zakona in mimo generalnega državnega tožilstva ter s telefonskimi pritiski na njih, ko se njegovemu pozivu ne odzovejo, posega v neodvisen pravosodni organ, sta vrhovno državno tožilstvo in generalni državni tožilec dolžna proti temu vsaj protestirati," med drugim tudi piše v pismu Brezigarjeve Pahorju.

Brezigarjeva ob tem še pravi, da tako ravnanje ministra ruši avtoriteto vodij tožilstva in vrhovnega državnega tožilca. "Rušenje avtoritete, nezaupanje v njihovo delo in prevzemanje njihove funkcije s strani ministra odpira vrata brezpravju," piše generalna državna tožilka.