Brezigarjeva ob tem Zalarju ne bo poslala odstopnega pisma Branke Zobec Hrastar.

"Nobenih rokohitrskih potez ne bi ne z moje strani, ne s strani ministra Zalarja, upam tudi da ne s strani generalne državne tožilke. Jaz se ne bom vtikal v njeno delo. Stvari je treba razčistiti," je ob tem dejal premier. Zagotovil je, da bi za morebitno razrešitvijo Brezigarjeve moral imeti podkrepljene argumente, da javnost ne bi imela vtisa, da tožilko zamenjujejo, ker naj bi bila dommevno drugačne politične barve.

Iz urada predsednika vlade pa so sporočili, da je Pahor, ker si "želi, da se stvari uredijo in pristojni organi opravijo svoje delo v skladu z zakonom in učinkovito", generalno državno tožilko prosil, naj mu svoja pojasnila poda pisno, v kar je Brezigarjeva tudi privolila. Premier bo o tem pogovoru obvestil pravosodnega ministra Aleša Zalarja.

Napetosti tudi zaradi odstopnega pisma
Odnosi med ministrstvom za pravosodje in državnim tožilstvom so v zadnjem času sicer precej napeti - na tožilstvu so namreč protestirali zaradi obveznih navodil o izvajanju javnotožilskega reda, ki jih je izdal Zalar, ker naj bi bila v nasprotju z zakonom. Zalar pa je vztrajal, da je navodila treba izdati.

Minister Zalar je od generalne državne tožilke tudi zahteval, da ga seznani z odstopnim pismom vodje specializiranega oddelka za pregon organiziranega kriminala Branke Zobec Hrastar. Vendar so na ministrstvu dobili le njen dopis, da za takšno posredovanje ni pravne podlage.

Zalar bo pisal Pahorju
Ker omenjene izjave ni prejel, se je Zalar odločil, da bo predsedniku vlade Pahorju poslal pismo, v katerem ga bo seznanil z vsebinsko informacijo o zadevi in mu predlagal, da zadevo obravnava tudi vlada. Kot so pojasnili na pravosodnem ministrstvu, so za odstopno izjavo Zobec Hrastarjeve tožilstvo zaprosili na podlagi 66. in 66.a člena zakona o državnem tožilstvu.

Na vrhovnem državnem tožilstvu so glede odstopnega pisma za MMC dejali, da ga je Brezigarjeva prejela 22. februarja, kot razlog za odstop pa je Branka Zobec Hrastar v njem navedla "nezaupanje generalne državne tožilke v njeno delo in neposredno komuniciranje generalne državne tožilke s policistom specializiranega oddelka". Specializirani oddelek zdaj sicer vodi višja državna tožilka Dragica Kotnik.

"Generalna državna tožilka upravičena do informiranja"
Ob tem na vrhovnem državnem tožilstvu poudarjajo, da je "generalna državna tožilka do informiranja o zadevah vedno upravičena, posebej pa do tekočega informiranja v posebej odmevnih zadevah". Ker je šlo v obravnavanem primeru za zadevo, ki jo v okviru svojih pristojnosti obravnavata dve tožilski enoti, specializirani oddelek in okrožno državno tožilstvo v Ljubljani, je šlo v tej zadevi tudi za koordinacijo dela obeh enot s strani vrhovnega državnega tožilstva, so še prepričani.

Vrhovno državno tožilstvo še poudarja, da o zamenjavi vodje specializiranega oddelka ni pristojna odločati generalna državna tožilka, ampak vodja skupine državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala, ki ob soglasju generalne državne tožilke tudi imenuje vodjo omenjenega oddelka. Brezigarjeva se je z zamenjavo strinjala, še pravijo, tudi zaradi "skaljenih odnosov" v specializiranem oddelku.