Pahor je v uvodu govora med drugim najprej pozdravil Milana Kučana, Franceta Bučarja, Lojzeta Peterleta, spomnil pa je tudi na Jožeta Pučnika. Poudaril je, da ima dragocenost in slavnost prvih večstrankarskih volitev leta 1990 vsaj trojni značaj.

"Prvič, vzpostavile so demokracijo. Drugič, omogočile so pogoje za ustanovitev lastne države in njeno povezovanje v združeno Evropo po lastni volji. In tretjič, bile so konstitutivnega pomena za narodno spravo," je dejal predsednik republike. Ob tem je dodal, da sta bila slovenska pomlad in izvedba volitev leta 1990 tista dejavnika, ki sta "prekvašala slovenski narod v nacijo".
Pahor je prav tako izpostavil, da smo bili Slovenci v takratnem demokratičnem vrenju protagonisti vizij združene demokratične Evrope. "Nismo bili zgodovinski zamudniki, pač pa pogumni dejavni sodobniki. Prihodnosti se nismo bali. Prihodnost smo oblikovali," je dejal.

25 let pozneje - razočaranje
A četrt stoletja pozneje smo nad demokracijo razočarani bolj, kot bi bilo treba. "Preprost nauk je, da nič ni samoumevno, da nič ne pride samo od sebe in da je skoraj vse v celoti odvisno od stremljenj in ravnanj ljudi," je opozoril.

"Za nobeno ceno navkljub vsem pomanjkljivostim večstrankarske parlamentarne demokracije ne smemo sprejeti skušnjave, da bi se ji zaradi česar koli odrekli. Vsako, prav vsako še največjo težavo našega naroda in države smo in moramo biti sposobni reševati v demokraciji, z demokracijo. Demokracija je temelj naše državnosti, evropskosti in narodne pomiritve," je poudaril.

Ker lahko spremembe na bolje v naslednjih 25 letih dosežejo le ljudje, je treba več vlagati v medčloveške odnose, vzgojo in trud, da smo boljši, kot posamezniki in kot skupnost, meni predsednik.

"Slovenija je lahko še bolj demokratična družba, Slovenija je lahko še bolj uspešna država. Slovenci smo lahko še bolj pomirjeni in spravljeni med seboj. Četrt stoletja nazaj nismo zamujali zgodovine, zdaj gre za to, da spet ujamemo prihodnost," je sklenil.

Ni bilo moralne prenove
Še pred proslavo so se člani takratne skupščine zbrali na slovesni seji v državnem zboru. "Visoka volilna udeležba je odražala nedvoumno željo, odločenost in motiviranost slovenskega naroda po politični participaciji in demokratičnih spremembah," je v nagovoru slavnostnega sprejema dejal trenutni predsednik parlamenta Milan Brglez. Po njegovih besedah se je z demokratičnimi volitvami in ustanovitvijo večstrankarske skupščine začelo novo zgodovinsko obdobje Slovencev in slovenske države.

Ludvik Toplak, prvi predsednik Družbenopolitičnega zbora, je nato v govoru čestital vsem parlamentarcem in opozoril, da smo v 25 letih prezrli potrebo po moralni prenovi, zato nam zdaj strankokracija najeda parlamentarno demokracijo. Prilagodile se niso tudi institucije, zato doživljamo njihove krize, preveč moči pa se je položilo v izvršilno vejo oblasti.

Ivan Bizjak, tedanji predsednik Zbora občin, je prisotne spomnil, da so prve stranke takrat v zelo kratkem času morale opraviti ogromno dela in prepričati volivce, izvoljene stranke pa so se morale hitro začeti usklajevati in iskati kompromise. Čeprav se velikokrat niso strinjali, pa so se okoli ključnih vprašanj lahko hitro zedinili, je dodal. Prisotnim pa je položil na srce, da naj nam predplebiscitna enotnost služi kot vir navdiha.

Med govorci je bil tudi Jože Zupančič, predsednik tedanjega Zbora združenega dela. Spomnil je na pomen takratnega zbora združenega dela, ki je imel vlogo opozicijskega zbora, kljub temu pa se je izkazal s svojo ustvarjalnostjo pri sprejemanju osamosvojitvene zakonodaje. Dodal je, da bi si delegati skupščine v mandatu 1990-1992 zaslužili večjo pozornost, kot so je bili deležni do zdaj.

Pred 25 leti nastale prve prave stranke
8. aprila 1990 so bile v Sloveniji prve demokratične večstrankarske volitve, na katerih so volivci izbirali predsednika in člane Predsedstva Republike Slovenije, delegate družbenopolitičnega zbora in delegate zbora občin tridomne Skupščine Republike Slovenije.

Koraki k temu prelomnemu dogodku so se začeli že leta 1989 s sprejetjem zakona o političnem združevanju, ki je določal, da je politično stranko (oz. organizacijo, kot je bilo zapisano) lahko ustanovilo najmanj 20 polnoletnih državljanov s stalnim prebivališčem v Sloveniji. Sprejet je bil tudi zakon o volitvah, ki je določal sistem, po katerem bodo volitve izvedene.

Oblikovale so se stranke
Kmalu nato so se začele oblikovati stranke - nastala je Demokratična opozicija Slovenije (Demos), v stranko so se preobrazile tudi Zveza socialistične mladine Slovenije (ZSMS), Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije (SZDLS) in Zveza komunistov Slovenije (ZKS). Do volitev se je registriralo 31 političnih strank, kandidaturo pa jih je vložilo 15 in tri liste.

Kakšni so bili volilni izidi?
Na cvetno nedeljo - volilni dan - je svoj glas oddalo skoraj 84 odstotkov volivcev in za družbenopolitični zbor Skupščine Republike Slovenije največ mandatov (47) podelilo Demosu, med posameznimi strankami pa ZKS-ju-SDP-ju (14).

Izvoljeni so bili tudi štirje člani predsedstva Slovenije: Ciril Zlobec (Socialistična zveza Slovenije); Matjaž Kmecl (ZKS-SDP), Dušan Plut (Zeleni Slovenije), Ivan Oman (Slovenska kmečka zveza).
Med kandidati za predsednika predsedstva je 44,4 odstotka glasov dobil Milan Kučan, sledil mu je Jože Pučnik (26,6 odstotka), Ivan Kramberger (18,5 odstotka) in Marko Demšar (10,4 odstotka). V drugem krogu volitev 22. aprila je nato zmagal Kučan z 58,6 odstotka glasov.

Volitve so bile prelomen dogodek, saj je izvoljena skupščina v naslednjih mesecih zagotovila sprejetje zakonodaje in novo ustavo, ki sta bili podlaga za osamosvojitev Slovenije.

Dokumentarec Vrnitev demokracije
Na predvečer obletnice je TV Slovenija predvajala dokumentarno oddajo Vrnitev demokracije, ki jo je pripravila Rosvita Pesek.

Kakšen je bil torej čas pred 25 leti, ki je prinesel tako daljnosežne spremembe? O tem se je Rosvita Pesek pogovarjala s predsedniki oz. člani najvišjih vodstev vseh devetih političnih zvez oz. strank, ki so prestopile 2,5-odstotni volilni prag in se prebile v Skupščino RS: Dušan Plut (ZS), Ivan Oman (SKZ), Lojze Peterle (SKD), Jožef Školč (ZSMS- LS), Ciril Ribičič (ZKS-SDP), Uroš Šušterič (SDSS), Vitomir Gros (SOS-LS), Viktor Žakelj (SSS) in Hubert Požarnik (SDZ).
"Te volitve, na katerih smo se vsi učili, od novih politikov, novinarjev in volivcev, so bile izredno zapletene, tako kot nobene prej in tudi ne pozneje," pojasnjuje Rosvita Petek. Prakse z njihovo izvedbo namreč ni bilo, čeprav so na naših tleh v preteklosti že potekale večstrankarske volitve tako v habsburški monarhiji kot v začetnih letih Kraljevine Jugoslavije. A niso bile splošne - na njih namreč do leta 1907 niso smeli glasovati niti vsi polnoletni moški, kaj šele ženske, ki so volilno pravico dobile šele po 2. svetovni vojni.

Prvih volitev so se spomnili tudi: zmagovalec predsedniških volitev Milan Kučan, prvi predsednik demokratično izvoljene skupščine France Bučar, dva zgodovinarja Janko Prunk in Aleš Maver, urednik volitev 1990 na Televiziji Slovenija Branko Maksimovič in dva poslanca, ki sta bila izvoljena na vseh svobodnih in demokratičnih volitvah do zdaj - Roberto Battelli in Janez Janša.

"Sogovornike za oddajo smo posneli v manjšem TV-studiu, kjer smo ob njih postavili volilno skrinjico iz leta 1990, in kar nekaj se jih je zdrznilo, ko so jo zagledali. Marsikdo je namreč že pozabil, da smo bili 8. aprila 1990 še vedno del Jugoslavije in da je bil naš državni simbol, grb, še vedno z rdečo zvezdo, ki je sijala tudi na volilni skrinjici. Za potrebe snemanja smo si jo namreč izposodili v Arhivu Republike Slovenije," dodaja Rosvita Pesek.