Počasi, a vztrajno se približujemo ciljem.

Premier Borut Pahor je v DZ-ju odgovarjal na vprašanja poslancev. Kot prvi ga je poslanec SLS-a Radovan Žerjav povprašal, zakaj je razkorak med izplačili iz nacionalnega proračuna in povračili evropskih sredstev v nacionalni proračun konec novembra znašal skoraj 400 milijonov evrov in kdo bo za to odgovarjal.

"Pred nami so številke in dejstva, ki ne govorijo, da je vlada uspešna na tem področju. Nezaslišano je, da se tik pred koncem leta ugotavlja, da ne bomo počrpali vseh sredstev. To je neodgovorno. Ne bomo vzeli tega, kar imamo na mizi, po drugi strani pa lahko vidimo marsikatero razsipnost," je med drugim povedal Žerjav.

"Črpanje evropskih sredstev ni ogroženo"
Pahor je pojasnil, da mu prav zaradi pomembnosti uspešnega črpanja ministra za lokalno samoupravo Henrik Gjerkeš in za finance Franc Križanič poročata o tem. Po njegovih besedah se projekti, ki so financirani iz evropskih sredstev, intenzivno izvajajo in da iz tega vidika črpanje ni ogroženo. Ob tem še dodaja, da bo predvsem sam odgovarjal, če ne bodo 'počrpana' evropska sredstva.

"Izvajanje projektov poteka skladno z načrti. Razkorak je nastal zaradi sistema črpanja, ki je certificiran. V predlog sprememb tega nismo šli, ker bi izgubljali čas. Vse projekte, ki so sicer financirani iz evropskih sredstev, najprej plačamo z domačim denarjem, šele po evropskih kontrolah dobimo denar nazaj. Menim, da smo si tudi sami zelo zapletli sistem s hudim nadzorom nad črpanjem denarja iz EU-ja," trdi.

"Pri vprašanju arbitražnega sporazuma se je treba obnašati državniško"
Zmago Jelinčič je predsednika vlade vprašal, kakšna so izhodišča vlade za postopek pred arbitražnim sodiščem in kaj bo naredila vlada glede hrvaške enostranske izjave, ki so jo priložili k arbitražnemu sporazumu.

Pahor je odgovoril, da je ustanovljena komisija ekspertov, ki bo pri zagovoru primera pripravljena sodelovati z vsemi. Po njegovih besedah moramo zdaj pripraviti memorandum, ki ga bomo predložili arbitražnemu sodišču. Pri teh postopkih naj bi sodelovali tudi s tujimi strokovnjaki, k sodelovanju pa je vabljen tudi Jelinčič. "Sporazum velja, naša skupina je začela delati. Pri tem vprašanju se je treba obnašati državniško, hkrati pa je potrebno, da se naše namere obdržijo v tajnosti," dodaja.

"Delamo v dobro vseh državljanov"
Pahor je na vprašanje Jožeta Tanka (SDS), katere reforme ima vlada na agendi in kdaj jih bomo dočakali, odgovoril, da se kljub težavam, ki jih je prinesla gospodarska kriza, počasi, a vztrajno približujemo ciljem, ki si jih je vlada zadala ob prevzemu oblasti. Tankov očitek, da je vlada s "čudnimi" potezami denar iz Kada in Soda prenesla na račune posameznikov ali posameznih elit in tako na neki način končala tranzicijo, je zavrnil z besedami, da "nismo izvoljeni zato, da bi služili interesom ene skupine ali elite, ampak da delamo v dobro vseh državljanov".

Pahor podpira odvzem glasovalne pravice za države, ki niso sposobne izvesti reform
"Podprl sem pobudo EU-ja, da se državam, ki niso sposobne izvesti reform, odvzamejo glasovalne pravice. Ker je stabilnost valute pod vprašajem, je treba države, ki ne bodo sposobne same poskrbeti za izvajanje reform, ki jih nalaga Lizbonska pogodba, sankcionirati," je Pahor odgovoril na poslansko vprašanje Alojzija Potočnika (Zares), ali bo Slovenija zahtevala, da bo dodelitev pomoči iz stalnega kriznega mehanizma Evropskega Sveta, ki državam članicam evroobmočja, ki so se znašle v javnofinančnih težavah, zagotavlja pomoč, strogo pogojena.