Kdo konkretno so člani, Vesna Vukovič še ni želela razkriti. Bojan Dobovšek, prodekan fakultete za varnostne vede, je ob tem dejal, da so po njegovem v tem trenutku ključne mreže in organizacije banke, zakonodaja pa ustreza elitam. Zdaj že nekdanji predsednik Kadrovsko-akreditacijskega sveta Bogomir Kovač mu je pritrdil in poudaril, da državi manjka volja tako civilne družbe kot politikov in pravnikov, da bi voz premaknili v pravo smer. Tudi Lahovnikov zakon o plačah direktorjev državnih podjetij je po njegovih besedah naredil veliko škode, saj si ga je mogoče razlagati na različne načine. Nekdanji gospodarski minister Matej Lahovnik je opozoril, da je za ustavitev mrež oziroma elit potreben učinkovit pravosodni sistem, aktivni mediji in preiskovalni novinarji ter učinkoviti organi pregona. Tudi pravnik Miro Cerar se je strinjal, da se je treba intenzivneje zavzemati za pravno državo, če tu ne bo premika v delovanju, se bo ta težava še povečala. Odgovorni urednik in direktor Financ Peter Frankl je priznal, da je odkrivanje elit prav zagotovo povezano s krizo, saj denarja ni in so ljudje vedno bolj živčni, a ga najbolj preseneča to, da je vrhovna politika imuna na te pojave. Nekdanji vodja skupine tožilcev za pregon organiziranega kriminala, zdaj pa odvetnik Boštjan Penko ugotavlja, da se danes najverjetneje nihče več ne slepi, da je Slovenija zgodba o uspehu, vsaj kar se tiče načina vladanja.

Najprej so se dotaknili grožnje Jureta Jankovića novinarju Financ. Zoran Janković je ponovil, da je nedopustno vsako nasilje, tudi če gre za njegovega sina. Sam te izjave ni slišal, zato ne ve, kaj je res, je pa novinarja Jako Elikana opozoril, da je na zasebni zabavi. Na očitke, da izjava simbolizira moč in je del neke elite, je ljubljanski župan dejal, da je njegov sin Jure polnoletna in samostojna oseba ter da ni član nikakršne elite.

Frankl je dejal, da za svojimi novinarji stoji in da pišejo resnico, saj mu je Janković očital, da so zgodbe konstrukt. Ljubljanski župan je prepričan, da bo resnica o namembnosti zemljišč, ki so v lasti Electe, prišla na dan.

Dobovšek je dejal, da je vsako grožnjo treba jemati resno, v demokraciji pa so novinarji tisti, ki preiskujejo tiste, ki jim nekako uspe izogniti se nadzoru. Lahkovnik je opozoril, da sprememba prostorskega načrta, po katerem se spremeni namembnost zemljišča in je na nekem zemljišču mogoče graditi drugačno stavbo kot prej, zagotovo nekomu prinese korist.

Po preiskovanju lastninjenja Save ta prekinila poslovne povezave z Dnevnikom
V oddaji so se dotaknili tudi zaprtja obvoznice ob odprtju Stožic. Vesna Vukovič je dejala, da je bila zapora ceste po njenem mnenju eden najbolj groznih postopkov in da je uslužnost državnih uslužbencev nevarna. Kako potekajo pritiski na novinarje, je pojasnila na primeru, ki ga je opazovala v zadnjih dneh. S kolegico že dva tedna preiskujeta začetek lastninjenja Save in Merkurja in zdaj se je Sava odločila, da bo prekinila vse poslovne stike s časopisno hišo Dnevnik, je pojasnila.

V oddaji je bil med drugim prvič predstavljen dokument, ki ga je leta 2003 takratnemu premierju Antonu Ropu napisal Boštjan Penko, ki je takrat vodil urad za preprečevanje korupcije, in v katerem opozarja na nevarnost, da bodo omrežja lahko s svojo močjo prevzela odločanje v svoje roke in vplilvala na vlado in politiko. Penko je na vprašanje, ali smo že v položaju, ki ga je opisoval pred sedmimi leti, odgovoril, da po njegovem mnenju smo.

Lahovnik je dejal, da je združevanje HSE-ja in Gen-I-ja napaka, saj bi to zviševalo cene električne energije. Dodal je, da smo se pred OECD-jem pohvalili prav s kadrovsko-akreditacijskim svetom, katerega člani so zdaj odstopili. Frankl je ob tem dejal, da so se vsi ministri, ki so se kdaj koli bojevali proti plenjenju, borili zaman. Očitki so namreč leteli predvsem na stranko Zares, da si želi z zadnjimi menjavami pod svoje okrilje pripeljati tako energetiko kot Pošto Slovenije, potem ko so si že zagotovili nadzor nad telekomunikacijami. Kovač je dejal, da so člani sveta odstopili zato, ker so želeli pokazati, da so takšni kadrovski postopki, kot si jih je privoščila vlada, napačni.

Od Kresalove do Jankovića
Neformalne mreže v Sloveniji so zelo močne, je pojasnil Dobovšek (v prispevku je Bojan Traven pokazal na povezavo med Katarino Kresal in Mirom Senico prek podjetja Bužekijan zemljišča v Strunjanju in gradnje vil na kmetijskih zemljiščih ter Jožeta Anderliča, ki je v času županovanja Zorana Jankovića Ljubljani daroval most), in potem izkoriščajo povezave s političnimi strankami.

O bistvenem povečanju dobička turistične agencije partnerja vodje Pahorjevega kabineta Simone Dimic je Frankl dejal, da je sama pomembna državna uradnica in da je njen vpliv izjemno pomemben. Lahovnik je dejal, da Dimičeva nanj ni vplivala, glede združenja Yes pa je dejal, da gre za odkrito združbo, kjer mladi povedo, da so skupaj zato, da bodo lažje pridobili posle. Tisti trenutek, ko je Senica organiziral zabavo za združenje, je dal sporočilo, da želi imeti neki vpliv, da ga ima, in zato je po Lahovnikovih besedah pomembno, da je Yes pod budnim očesom javnosti.

"Če da partner ministra vedeti, da ima neki vpliv, mora priti pod nadzor medijev"
Pod lupo mora biti tudi Senica, je dejal Lahovnik, saj je pomemben odvetnik s pomembno odvetniško pisarno, ki zastopa pomembna podjetja. Zato ima javnost pravico vedeti, ali odvetnikom pri pridobivanju poslov pomaga politični vpliv.

Ko partner nekega ministra da vedeti, da ima neki vpliv, ga morajo mediji začeti nadzorovati, je dejal Lahovnik in pri tem dal za primer partnerico premierja Boruta Pahorja, ki ni neka pomembna svetovalka podjetij, in javnosti ne zanima, kaj počne, po drugi strani pa je Senica dal sam vedeti, da ima neki vpliv.

"Pravna država je šibka in odpoveduje na raznih segmentih"
Dotaknili so se tudi pisma Bineta Kordeža o dogovoru o lastninjenju Merkurja med Savo in Merkurjem oziroma Merfinom. Penko je ob tem dejal, da je že pred leti želel preiskati sporne prevzeme, tudi s strani tožilstva, a nihče ni izkazoval nobene volje, da bi se kaj takšnega zgodilo. "Jaz sem bil moteč faktor s tem načinom razmišljanja. Naše nadzorne institucije niso imele namena biti aktivne na tem področju."

Cerar je ob tem dejal, da je pravna država šibka, odpoveduje na raznih segmentih. Ljudje po njegovih besedah vedno bolj čutijo, da se v vzpostavljajo dvojna merila, tudi na pravnem področju, hkrati pa organi pregona ne opravljajo svojega dela, kot bi ga morali. Na podobno je opozorila tudi Vukovičeva. Dejala je, da je, ko je Dnevnik objavil Kordeževo pismo o lastninjenju Merkurja, pričakovala, da jo bodo poklicali organi pregona in jo povprašali, ali jim lahko preda to pismo, namesto tega pa so prejeli grožnje in odpovedi poslovanja.

"Imamo razred, v katerem si lahko vse privoščijo, vse kupijo, vse dosežejo, 99 odstotkov preostalega prebivalstva pa nima ničesar," je dejal Penko. Zaradi sprege politike in kapitala, neučinkovitosti nadzornih institucij smo prišli do takšnega položaja.