Enotnost na plebiscitu je bila odločilna za ustanovitev države in njeno enotno vojaško obrambo, je dejal predsednik republike. Takšne enotnosti po njegovih besedah Slovenija danes ne potrebuje, potrebuje pa več dialoga in sodelovanja.

Slavnostni govornik na današnji državni proslavi v Gallusovi dvorani ljubljanskega Cankarjevega doma je spomnil na enotnost ob plebiscitu za samostojno državo, h kateri so po njegovih besedah vodile štiri "magične prvine": jasna vizija samostojne države, odločno voditeljstvo, iskren dialog in tvorno sodelovanje.

Enotnost na plebiscitu je bila odločilna za ustanovitev države in njeno enotno vojaško obrambo, je poudaril Pahor in dodal, da bi bil razvoj zgodovinskih dogodkov drugačen, če bi namesto polne enotnosti na plebiscitu odločitev za ustanovitev lastne države zmagala le za las.

A se Pahor ob tem, kot je dejal, nikakor ne zavzema, da bi k enotnosti težili vsak dan in za vsako politično vprašanje. "Nikakor ne. Za veliko večino vprašanj, ki zadevajo našo sedanjost in prihodnost, zadostuje večina za en las, zmaga za en las," je poudaril, a dodal, da je tudi za običajen čas koristno, če družbene in državne zadeve urejamo s čim jasnejšo idejo, če imamo odločno voditeljstvo, občutek za iskren dialog in privrženost sodelovanju.

To je bilo in ostaja vodilo t. i. konsenzualne politike, ki se je po njegovih besedah v zadnjem času znašla v resni krizi. Kot je dodal, vidimo porast politike, ki deli. "Ta politika se ne trudi, da bi razlike presegala, nasprotno. Te razlike izkorišča," je še poudaril. To po njegovih besedah ustvarja razmere, ko ni več plemenito, če poskušaš nagovarjati politične tekmece ali celo z njimi sodelovati. "Nasprotno, vse bolj in bolj se zdi, da zadostuje, da nagovarjaš svoje lastne podpornike, tekmece pa stigmatiziraš ali celo izključuješ," je opozoril.

Slovenija je po njegovih besedah skoraj tri desetletja v položaju, ko enotnosti kot ob plebiscitu ne potrebuje, potrebuje pa več dialoga in sodelovanja. "Premalo je iskrenega dialoga, da se sliši drugega, in premalo sodelovanja za oblikovanje skupnih ciljev in poti do njih. Preveč je nestrpnega, sovražnega in celo izključujočega govora. Preveč je zavračanja sodelovanja," je dodal Pahor.

Opozoril je tudi, da se je po koncu finančne in gospodarske krize prestrukturiralo gospodarstvo, država pa ne. Odlašanje z njeno modernizacijo, ki vključuje strukturne spremembe, bo po njegovih besedah postajalo vse večja težava. Poleg tega nas v prihodnjem letu čakajo oblikovanje podnebne politike, konferenca o evropski prihodnosti in spremembe volilne zakonodaje, je spomnil predsednik republike.

"Morda danes res ni tak prelomen čas, ki bi terjal narodno enotnost kot pred skoraj 30 leti. Vendar imamo kup neposrednih in velikih, zahtevnih in zapletenih nalog, ki jih lahko dobro in uspešno opravimo samo skupaj," je še dodal.

"Demos je bil odprt do drugače mislečih"

Na slavnostni seji v državnem zboru ob dnevu samostojnosti in enotnosti je imel uvodni nagovor predsednik DZ-ja Dejan Židan, slavnostni govornik je bil podpredsednik DZ-ja Jože Tanko.

Tanko je v nagovoru na slavnostni seji DZ-ja pred praznikom spomnil na besede predsednika Socialdemokratske zveze Slovenije Jožeta Pučnika po razglasitvi začasnih izidov plebiscita: "Jugoslavije ni več, zdaj gre za Slovenijo." Z izidom plebiscita je bil dan ukaz tedanji politiki, katere jedro je predstavljal Demos, da uresniči stoletne najintimnejše želje slovenskega življa po samostojni državi.

Mednarodna skupnost po besedah Tanka ni bila naklonjena razpadu Jugoslavije in tudi tedanji režimski politiki so na vse mogoče načine ovirali vzpostavitev samostojne države, a zaradi vztrajnosti in nepopustljivosti Demosovih politikov se je zgodilo prav to. "Če bi še tedaj zamudili priložnost, Slovenije kot države ne bi bilo," je opozoril.

So pa idejo samostojne Slovenije močno podprli tudi Rimskokatoliška cerkev, Slovenci v zamejstvu in Slovenci, razseljeni po Evropi in drugih celinah. "To je poenostavilo poti do mednarodnega priznanja države, pa tudi njihova finančna pomoč ni bila zanemarljiva," je dejal Tanko.

Podpredsednik DZ-ja je v nagovoru povzel še nekatere ključne dogodke v procesu osamosvajanja, od izdaje ukaza o razorožitvi Teritorialne obrambe ter posveta delegatov in ministrov koalicije Demos v Poljčah pa vse do ustanavljanja lastne vojske, ki je bila tudi ključni dejavnik obrambe samostojnosti Slovenije in vojaške zmaga nad JLA.

Ob tem je izpostavil, da je bil Demos odprt do drugače mislečih, ni izvajal lustracije in revanšizma. So pa bili tega deležni politiki Demosa, čeprav so to tedaj morda spregledali. Sprožene intrige so ob naivnosti, politični neizkušenosti in peti koloni v Demosu privedle do razpustitve Demosa, je povedal Tanko. Demosove stranke in njihovi vplivni posamezniki so tudi postajali lahke tarče, ki so jih z aferami izrivali ali celo odstranili iz političnega prostora.

Tanko je spregovoril tudi o aktualnih razmerah v državi in ocenil, da je Slovenija po letu 2008 začela stagnirati. "Levičarske vlade so v tem obdobju sprejele več enostranskih političnih odločitev, ki so močno škodile državi." Takšne so bile po besedah Tanka tudi odločitve za arbitražo, za tožbo Hrvaške, za podpis Marakeškega sporazuma in za "omogočanje prostega prehoda množice oboroženih ilegalnih migrantov na slovenska in evropska tla". Te je Tanko označil za "hudo varnostno grožnjo za Slovenijo in Evropo".

Kot največje breme države pa je Tanko navedel nedelovanje preiskovalno-sodnega sistema. Kot je dejal, ni čudno, da je zaupanje v sodstvo, torej v pravico in pravičnost, tako nizko. Temelj uspešne države je pravično sodstvo, je še poudaril Tanko.

Maša za domovino

Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore je popoldne v ljubljanski stolnici tradicionalno daroval mašo za domovino. V pridigi se je zavzel za krepitev pozitivnih vrednot in za veselje nad življenjem. Kritičen pa je bil tudi do "dela vladajoče politike", ki "ni sposoben oz. noče uveljaviti vladavine prava ter izpolniti odločb ustavnega sodišča".

Zore je na maši za domovino pred dnevom samostojnosti in enotnosti spomnil, da je na današnji dan pred 29 leti vsakdanje sosledje časa dozorelo "v odločilni milostni trenutek". Med tistimi, ki so premogli dovolj politične odločnosti in poguma, da so ta milostni trenutek spremenili v uresničenje pričakovanj, pa je Zore izpostavil letos umrlega Ivana Omana.

Ta je v časih, ko smo postavljali temelje demokratizacije in samostojnosti, jasno spoznal primernost trenutka in s pogumom človeka, ki ve, kaj hoče, in tudi, kaj ob tem tvega, večkrat dajal pobude za pravilne odločitve.

Milostni trenutek pa je zaslutilo tudi vse naše ljudstvo, je poudaril nadškof. Pred 29 leti so množice spregovorile. "Množice na Kongresnem trgu, množice na Roški. Množičen je bil tudi odziv na vabilo na plebiscit. In množična je bila odločitev, da hočemo živeti v samostojni, svobodni in demokratični državi," je pojasnil.

Ko je bila samostojnost dosežena, pa se je ljudstvo po besedah Zoreta "spet zgrnilo vase". Morda je to eden izmed dejavnikov, da politika demokratizacije ni nadaljevala z zadostno hitrostjo. "Prišli smo celo tako daleč, da del vladajoče politike ni sposoben oziroma noče uveljaviti vladavine prava ter izpolniti odločb ustavnega sodišča in se pri tem sklicuje na javno dobro," je opozoril.

"Podrl se nam je vrednostni sistem. Pozabljamo na temeljne vrednote naše družbe in se prepiramo okoli članov nazornih svetov in uprav ter okoli projektov za prelivanje denarja tudi v zasebne žepe," je bil kritičen nadškof.

Skupno dobro po besedah Zoreta ni najprej dostopnost vseh potrebnih in nepotrebnih stvari in tudi ne širjenje najrazličnejših, za zdravo pamet težko ali kar naravnost nesprejemljivih idej.

"Skupno dobro je najprej naša narodna skupnost, njena življenjska moč, njena skrb za prihodnost, ki jo omogoča le naša skupna odločitev za življenje, za več življenja, za veselje nad življenjem," je povedal Zore.

Sprejem svojcev žrtev vojne za Slovenijo

Premier Marjan Šarec je pred dnevom samostojnosti in enotnosti sprejel svojce padlih v vojni za Slovenijo in ob tem spomnil na njihovo bolečo izgubo ter dodal: "Dati svoje življenje za domovino je nekaj največjega, kar lahko človek stori."

Sprejema za svojce padlih pripadnikov Teritorialne obrambe RS, ministrstva za notranje zadeve ter civilnih žrtev in ranjenih v vojni za Slovenijo leta 1991 so se udeležili tudi predsednik republike Borut Pahor, minister za obrambo Karl Erjavec in minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar. Šarec je prepričan, da je prav, da se tudi na tak način spomnijo žrtev.

V izjavi za medije ob robu sprejema je premier potegnil tudi nekaj vzporednic med tedanjimi in današnjimi časi. Tudi tedaj politika ni bila povsem enotna, je pa zato narod takrat stopil skupaj, je spomnil. "Plebiscit je bil res izjemno dejanje slovenskega naroda in za osamosvojitev Slovenije je zaslužen celoten narod, ne le posamezniki," je poudaril premier Marjan Šarec.

Po besedah Šarca se danes "ne zavedamo več, kaj imamo, s tem ko imamo svojo državo", in se velikokrat ne znamo poenotiti ob čisto banalnih vprašanjih. "Sem pa prepričan, da če bi prišlo do takšnih dogodkov, kot so bili pred 29 leti, bi narod spet stopil skupaj in spet pokazal enotnost. In tega prepričanja mi ne more nihče vzeti," je navedel. Dodal je, da je namreč slovenski narod skozi stoletja obstal in vedno je v kritičnih trenutkih znal stopiti skupaj. "In tudi danes bi, tako kot stopi skupaj, ko je treba komu pomagati, ko so kakšne naravne nesreče," je spomnil in dodal, da takrat ni nič pomembno, kakšne barve je kdo.

Ko gre za današnje politične cilje, pa so v primerjavi s tistimi izpred skoraj treh desetletij gotovo manj prelomni, kot so bili osamosvajanje, priznanje države ter vstop v EU in Nato. "Ne bi rekel, da nimamo ciljev, vendar smo jih veliko tudi že dosegli in vsi ti prelomni dogodki so bili tako izjemni, da jih še dolgo ne bomo doživeli," je dodal.

Poprava krivic in neenakosti

Plebiscitarna odločitev je presegla sanje narodnega prebujenja in v enotnosti prvič v zgodovini povezala Slovenke in Slovence kot narod, ki si zasluži svojo lastno državo, je v poslanici pred dnevom samostojnosti in enotnosti zapisal predsednik DS-ja Alojz Kovšca. Med izzivi za prihodnost je izpostavil popravo krivic in neenakosti.

Plebiscit je Kovšca označil za zgodovinski trenutek, ki ga ne smemo nikoli pozabiti. Danes, ko se svet spopada z družbenimi in podnebnimi spremembami, ko se razblinjajo stari vzorci razmišljanj in vrednotenj, ko se kruši zaupanje javnosti v politiko in politike, je pomembno, da znova stopimo skupaj, kot en in enoten narod, je poudaril.

Kot je opozoril, je pred nami "pomembna in zahtevna naloga, in sicer kako naj popravimo številne družbene krivice in neenakosti, ki so se nabrale v vseh teh letih samostojnosti". Uvedba pokrajin v Sloveniji je po njegovem mnenju lahko eden takšnih novih pozitivnih procesov, ki bo aktiviral državljane, lokalne skupnosti in državo v želji, da se poslušamo in slišimo.

Težke besede, kot so decentralizacija, debirokratizacija in deregulacija, ne pomenijo ničesar, če jih ne oživimo z dejanji, je navedel Kovšca. Mladi namreč odhajajo v tujino, starejši životarijo na pragu revščine. Podeželje se prazni, mesta pa se dušijo v prometu. Dolge čakalne dobe uničujejo zdravstveno kondicijo prebivalstva, je opozoril.

Zato se je Kovšca zavzel za ukrepanje, pri tem pa poudaril, da je treba odločanje o ključnih družbenih vprašanjih in projektih vrniti ljudem.