Premier Borut Pahor, predsednica LDS-a Katarina Kresal in predsednik Zaresa Gregor Golobič so na sestanku govorili o tehničnih vprašanjih in o pravilih, ki jih je treba ta teden izvesti z vidika normalnega delovanja vlade.

Pahor: Naredili smo veliko
"Glavno sporočilo današnjega sestanka je, da dokler imamo odgovornost za vodenje te države, ne bomo vrgli puške v koruzo," je po sestanku predsednikov koalicijskih strank dejal Pahor.
Poudaril je, da je vlada storila veliko za to, da je državo potegnila iz recesije, in za okrevanje gospodarstva, vendar bodo kljub temu potrebne korenite reforme, če hočemo dolgoročno zadržati konkurenčnost gospodarstva. Glede zagotavljanja kratkoročne vzdržnosti javnih financ pa vlada, kot pravi, razmišlja o uvedbi intervencijskega zakona in rebalansa proračuna ali pa samo o rebalansu proračuna.

Dokončne odločitve o tem vlada še ni sprejela, saj čaka na izračun ministrstva za finance o tem, "kako je mogoče pametno investirati davkoplačevalski denar, da zasledujemo tri cilje: da ohranimo gospodarsko rast, da ohranimo trend padanja nezaposlenosti in da obdržimo relativno socialno povezanost".

Dogovor glede omenjenih kratkoročnih ukrepih naj bi vlada sprejela do četrtka, o njih pa naj bi se že dan pozneje posvetovala tudi s socialnimi partnerji. Kot pravi, je takoj pripravljen prisluhniti tudi njihovim predlogom glede nove pokojninske reforme, želi pa tudi ugotoviti, ali so pripravljeni na nadaljnjo reformo trga dela in na sprejetje zdravstvene reforme.

Golobič: Poteze Zaresa niso vezane na odstop Pahorja
Gregor Golobič je po sestanku dejal, da so njihova mnenja o intervencijskem zakonu različna, a da bo do četrtka vprašanje razčiščeno. Predsednik Zaresa je na vprašanje novinarjev, kakšna bo naslednja poteza njegove stranke, če Pahor ne bo odstopil, dejal, da poteze Zaresa niso vezane na to odločitev premierja. Poudaril je, da se bodo na svetu stranke v sredo dokončno odločili, kako naprej.

Minister za visoko šolstvo v odstopu je dodal, da se je pogovarjal z nekaterimi člani Zaresa, ki niso bili presenečeni nad izidom referenduma, a že dalj časa razmišljajo o delovanju vlade, ki je po njihovem mnenju na nekaterih področjih zadovoljivo, na nekaterih pa nezadostno. Razprava o tem se bo končala v sredo, je dodal.

Janša: Nihče ne pove, kaj bodo storili
Na sestankovanje in izjave predsednika vlade se je odzval tudi prvak opozicije Janez Janša. Prepričan je, da se Pahor spreneveda, ko pravi, da odstop vlade ni nobena rešitev in da to ne vodi do predčasnih volitev. "Prav odstop vlade ali pa njenega predsednika je prvi nujni korak, da pridemo do predčasnih volitev." Dodaja, da predsedniku vlade tudi ni treba zagotoviti vseh glasov svojih poslancev za tako odločitev, dovolj je polovica glasov SD-ja, "pa imamo rešitev na mizi".

Sicer pa je opozoril, da niti predsednik vlade niti drugi iz vladne koalicije po objavi izida referendumov niso znali jasno povedati, kaj bodo storili, čeprav se je tak izid napovedoval po vseh anketah. "To pomeni, da imamo pred seboj neko vase zagledano, popolnoma nesposobno, kvaziupravljavsko elito, ki se prepira med seboj, ki sestankuje, ne vidi pa, da hiša gori," je še dejal.

"Sestanek zaradi nizke podpore"
Vladni predlogi zakonov so bili na nedeljskem referendumu pri več kot 40-odstotni volilni udeležbi zavrnjeni z več kot 70 odstotki. Proti pokojninski reformi je glasovalo 72,17 odstotka volivcev, proti zakonu o delu na črno 75,54 in proti zakonu o arhivih 71,01 odstotka. Prav nizka podpora zakonom je bil razlog za vrh koalicije, saj Kresalova in Golobiča menita, da so potrebne rekonstrukcija in spremembe dela vlade, medtem ko naj bi Pahor razmišljal, da bi na intervencijski zakon, ki ga pripravljajo zaradi zavrnitve pokojninske reforme, vezal nezaupnico.

"Odgovoren umik"
V Zaresu so že pred časom predlagali rekonstrukcijo vlade vključno s premierjem, po slabem referendumskem izidu pa naj bi bilo pod vprašajem njihovo delovanje v koaliciji, o čemer bodo odločali na sestanku sveta stranke v sredo. Danes naj bi se sestali njihova poslanska skupina in ministri.

"V imenu stranke Zares sem dal konec aprila pobudo, da vlada prepozna stanje, v katerem ne uživa zadostnega zaupanja za učinkovito delovanje. Pri tem nisem meril samo na referendume, temveč tudi na druge probleme. S tega vidika je bil moj predlog umik najodgovornejših, v tem ni nobene dileme, kar koli že kdo misli. Predsedniki koalicijskih strank smo najbolj odgovorni. Pobuda je bila: Umaknimo se, da bi lahko vlada bila z rekonstrukcijo uspešna vsaj na nekaterih področjih. Predčasne volitve so puhlica, ki ji najmanj verjamejo tisti, ki jih najpogosteje omenjajo. Enostavnih rešitev ni mogel ponuditi nihče," je Golobič pojasnil svoj odhod z ministrskega mesta in pobudo o umiku predsednikov koalicijskih strank iz vlade.

Kresalovo zanima Pahorjeva ocena stanja
Nizka podpora vladnih predlogov je tudi po mnenju LDS-a znak, da je treba razmisliti o določenih spremembah, bodisi v delu vlade bodisi v vladi sami. Predsednica LDS-a Katarina Kresal je kljub temu zatrdila, da želi stranka končati mandat v koaliciji in opraviti delo do konca. V sredo se bodo o političnem položaju po referendumu pogovarjali tudi na konstitutivni seji sveta LDS-a.

Kresalova je po razglasitvi referendumskih izidov povedala, da ji je sporočilo volivcev jasno, o posledicah zavrnjene pokojninske reforme pa bo po njenem mnenju treba resno razmisliti. Poudarila je, da od Pahorja pričakuje, "da nam bo jasno povedal, kako sam vidi situacijo, kako jo politično ocenjuje in kako namerava nadaljevati. On je namreč tisti, ki kroji usodo te koalicije in te vlade."