Pričakovanje predsednika vlade Boruta Pahorja, da bodo referendumski izidi drugačni, kažejo na premierjev zmanjšan občutek za stvarnost v državi, katere najvišji predstavnik je, je za MMC dejal politični analitik Boštjan M. Turk.

"To pomeni, da ta vlada tekoče izgublja referendume. Prepričan sem tudi, da bi - če bi bil referendum o arbitražnem sporazumu danes -, padel tudi ta sporazum. To pomeni, da nima več legitimnosti in da se umetno vzdržuje na oblasti," je poudaril.

Turk: Ne bo predčasnih volitev
Po Turkovih besedah bi bilo pošteno, da bi vsi vpleteni ministri, vključno s predsednikom vlade, ponudili odstop. "To je razlog za odstop, ne vidim druge poti. Prvi odzivi predsednika vlade pa kažejo, da je precej prepričan o svojem prav in da je prepričan, da ima rešilno formulo za Slovenijo, kar pomeni, da bodo šle stvari naprej do rednih volitev. Zato mislim, da ne bo predčasnih volitev, da ne bo nihče odstopil in ne bo nobenih posledic," je zatrdil politični analitik.

O sodelovanju Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) v referendumski kampanji o zakonu o arhivih je Turk povedal, da je to zelo nenavadno. "Katera obveščevalna varnostna agencija v svetu pa sodeluje v volilni kampanji?!"

Turk: Kdo je uničeval arhive?
Ob tem je poudaril, da je nenavadno tudi to, da je Sova dokaj pozno izročila arhive. "Mi nimamo tega arhiva v celoti na razpolago, pa bi ga kot narod nujno potrebovali, da bi razčistili s svojo preteklostjo. Mi brez popolne evidence tega, kar hranijo ti arhivi, ki še niso bili uničeni, nimamo poti v neko spravo, v neko normalno, evropsko Slovenijo. Tukaj je treba postaviti vprašanje, kdo je te arhive uničeval in kako. To je vse dostopno in se da videti," je še dejal.

Tudi za političnega analitika Darka Štrajna so referendumski izidi pričakovani. "Poglavitni razlog za padec pokojninskega zakona je predvsem v razmerju med vlado in sindikati. Skratka, tukaj ni bilo dogovora. Zaradi širših razlogov je prišlo do tega, da sta šli obe strani v igro, kjer bosta obe izgubili. Da ne govorim o volivcih," je poudaril za MMC.

Napačna vladna strategija "uokvirjenja" zakona?
Po Štrajnovem mnenju bi moral pokojninski zakon, da bi sploh imel možnost uspeha na referendumu, biti pravilno uokvirjen. Poudaril je, da bi moral biti uokvirjen v pojem socialne pravičnosti in družbene enakosti.

Vlada pa je, tako Štrajn, pokojninski zakon utemeljila predvsem na pojmu konkurenčnosti, "kar pa je emblem kapitalizma". "Tako tega referenduma ni bilo mogoče dobiti - ne glede na vso racionalnost, ki je stala v ozadju, na vse odobravanje ekonomistov," je zatrdil.

Štrajn: Lahko, da bo prišlo do uveljavitve generičnega fašizma
Glede posledic referendumskih izidov je Štrajn opozoril: "Mislim, da je to lahko, ni pa obvezno, začetek t. i. madžarskega scenarija. Kar pomeni, če uporabim teoretski izraz Alaina Badiouja, uveljavitev generičnega fašizma."

"Pazite, generični fašizem, da ne bo kdo užaljen, generični fašizem je nekaj, kar je v vsaki demokraciji latentno prisotno. Pomeni pa prodor populizma, avtoritarizma in podobnih teženj. To je najslabši scenarij, to je zgodilo na Madžarskem. Mogoče smo lahko na začetku nekaj takega, lahko pa se bodo stvari drugače odvile. Da bo to neki šok, ki bo pripeljal do reformulacije idej o tem, kaj sploh politična praksa je," je še dejal.