"Slovenija je sicer majhna država, a je lahko zelo velika domovina. Takšni običaji, takšni čustveni presežki, delajo našo državo domovino," je dejal. "Mislim, da bi se veljalo potruditi in vrniti k tej tradiciji. Za narode in države, ki tradicijo imajo, so nekateri običaji znak pripadnosti skupnosti," je povedal Pahor.

Takšna srečanja so po njegovih besedah še posebej pomembna v kriznih časih. Po njegovih ocenah Slovenci v zadnjih 23 letih nismo dovolj vlagali v takšne običaje, da bi ti pomagali v trenutnih časih. "Ko se znajdemo ali v zasebnem ali javnem življenju v težavah, imamo dve možnosti. Ena je, da malodušno ugotovimo, da ne moremo nič, in čakamo, kaj se bo z nami zgodilo. Druga možnost pa je, da rečemo, da se bomo potrudili po svojih najboljših močeh, in tudi če v prvem koraku morda ne uspemo, se potrudimo, da storimo drugega in iščemo izhode," je pojasnil.

S srečanjem državnikov in državljanov pod lipo, ki ji zaradi ocenjene starosti več kot 700 let pravijo tudi mati vseh lip, želijo Črnjani ohraniti staro podeželsko navado, ko so se konec tedna, po navadi ob nedeljah, veljaki in kmetje zbrali pod vaško lipo in se pogovorili o aktualnih zadevah.

Najevska lipa, ki raste pri kmetu Najevniku na Ludranskem vrhu na nadmorski višini 1056 metrov, je domnevno zrasla iz 12 lip in je votla. Njen obseg v prsni višini je okoli 11 metrov, visoka pa je okoli 28 metrov.