V uradu predsednika republike so pojasnili, da je Boštjan Žekš zlati red za zasluge prejel za svoje znanstveno, raziskovalno in vodstveno delo in prispevek k uveljavljanju Slovenije v svetu.

Žekš raziskuje predvsem teoretsko fiziko in biofiziko. Njegovo delo pomembno prispeva k razumevanju lastnosti feroelektričnih kristalov z vodikovimi vezmi, uvedel pa je tudi teoretski model za popis feroelektričnih in antiferoelektričnih tekočih kristalov ter pojasnil fizikalne vzroke za različne oblike rdečih krvničk in njihovo obnašanje, so zapisali.

Žekš je dva mandata predsedoval Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, je pa tudi član Evropske akademije znanosti in umetnosti v Salzburgu. Prejel je številne mednarodne znanstvene nagrade in priznanja, tudi nagrado Sklada Borisa Kidriča in Zoisovo nagrado za življenjsko delo.

Žekš je povedal, da je bila njegova kariera tavanje, brez določenih ciljev. Ko se je vpisal na študij fizike, te sploh ni razumel, a je s trdim delom končal kot drugi najboljši v letniku.

"Lahko delate vse, kar hočete, če ste pripravljeni vložiti dovolj dela. Samo zagrabiti je treba," je dejal.

Opozoril pa je tudi, da pogosto najboljši kadri izpadejo, ker zaposlene izbirajo na razpisu. "Tega po svetu ne delajo. Ljudje hodijo okoli in iščejo primernega človeka," je opisal. Ocenil je, da je Slovence pogosto strah iti v svet.

Luč v temni sobi

Arhitekt Boris Podrecca je zlati red za zasluge prejel za izstopajoče arhitekturno ustvarjanje v mednarodnem prostoru. Mnogi ga označujejo kot mednarodno najbolj uveljavljenega slovenskega arhitekta sodobnega časa.

V Sloveniji je med drugim zasnoval Žitni most na Ljubljanici in vinsko klet Novi Brič, ki velja za eno najlepših kleti nasploh.

V njegovem opusu pa so še projekti, kot so urbana harfa na ostankih Berlinskega zidu, urbanizem za Nove Atene, preurejanje Benetk in Millennium Tower kot tedaj najvišji nebotičnik v Avstriji. Deloval je tudi kot predavatelj na najuglednejših šolah.

"Podrecca je izviren ustvarjalec, vendar ne spregleda izročila, v katero se podaja. Prepričan je, da arhitektura izhaja iz tradicije, ne kot posnemanje, ampak kot nenehen ustvarjalni dialog s preteklostjo," so o njegovem delu zapisali v uradu predsednika RS.

Ob prejemu odlikovanja je Podrecca poudaril, da ga vidi kot luč v temni sobi. "V tem čudnem času, ko smo primorani biti v intimi, ko ne gremo več ven, arhitekti težko delamo. Emocij ne moreš prenesti digitalno," je dejal.

Nagrada pa, tako pravi arhitekt, ni vezana samo na preteklost, ampak je tudi spodbuda za naprej. "Zdaj, v svojih letih, delam trikrat več kot prej," je dodal.

Priznanje za množično repatriacijo

Vodja konzularnega oddelka na MZZ-ju Andrej Šter pa je prejel red za zasluge za vsestransko pomoč slovenskim državljanom po svetu, še posebno v času krize zaradi epidemije novega koronavirusa.

Vračanje Slovencev v domovino velja za največjo repatriacijo v zgodovini Slovenije, bila pa je tudi zahtevna zaradi odpovedi poletov, zapiranja meja in drugih nepredvidljivih dogodkov, predvsem februarja in marca.

Priznanje Šter vidi kot priznanje celotni državni upravi, ki ji ljudje pogosto ne pripisujejo dobrih lastnosti. Poudaril je, da slabo mnenje vpliva tudi na delo ljudi.

V času po epidemiji, ko se ponovno odpirajo državne meje, nalogo konzularne službe vidi predvsem v obveščanju prebivalcev, da so potovanja povezana s tveganjem.

Spomnil je, da je Nemčija svoje prebivalstvo obvestila, naj ne računajo na evakuacijsko reševanje. "Ta napoved je pomembna tudi za nas," je dejal. V tem poletju tako pričakuje, da bodo prebivalci spoznavali lepote bližnjih lokacij. "Na potovanje pa bomo zlasti šli takrat, ko bomo vedeli, da se znamo vrniti z lastno logistiko," je dodal.