Gost oddaje Politično s Tanjo Gobec je bil predsednik republike Borut Pahor, ki je med drugim razložil, zakaj pregreta politična razmerja imenuje negotovost, ne pa kriza, kot tudi izrazil svoje mnenje o kritikah Slovenije iz Bruslja, o zavrnitvi delegiranih evropskih tožilcev kot tudi o možnosti predčasnih volitev med predsedovanjem Svetu EU-ja.

Kritike iz Bruslja se kopičijo, nazadnje je pred dnevi tudi Svet Evrope oz. komisarka Mijatović slovenske oblasti opozorila, naj ustavijo slabšanje razmer na področjih svobode medijev in svobode izražanja v državi. Kakšen je vaš pogled? Pred dnevi ste bili v Bruslju in se pogovarjali z visokimi predstavniki Unije. Kako resne so te kritike, kako nas mora skrbeti?

Te kritike so verodostojne in jih je treba jemati skrajno resno ter jih tudi nasloviti. Ne zaradi ugleda Slovenije v mednarodni javnosti, ampak predvsem zaradi krepkosti demokracije v Sloveniji. Slovenska država je zrasla z demokracijo in je od nje eksistencialno odvisna. Sam sem v pogovorih z najvidnejšimi predstavniki Evropske unije dejal, da je nekaj težav, za katere menim, da bi jih lahko rešili hitro. Tukaj mislim zlasti na trajno financiranje Slovenske tiskovne agencije in na razmeroma hitro ureditev vprašanja imenovanja legitimnih tožilcev.

Sorodna novica Pahor pričakuje, da bo vlada v kratkem rešila težave s financiranjem STA-ja in imenovanjem tožilcev

Dobili ste predlog za odlikovanje ob 30-letnici države Slovenske tiskovne agencije. Boste to storili?

Slovensko tiskovno agencijo bom odlikoval za 30 let njenega pomembnega poslanstva. Hkrati bom odlikoval tudi koprski del vaše televizije (RTV Slovenija) in slovenski del RAI-ja. Mislim, da so to tri obletnice, tri pomembne medijske institucije, ki so pomembno prispevale k temu, da imamo svobodo govora, svobodo izražanja in svobodo medijev.

Pred dnevi v Bruslju ste pred tujimi novinarji dejali, da pri razveljavitvi razpisa za delegirane evropske tožilce računate na razsodnost vlade. Kaj konkretno pričakujete in ali veste za razloge, zakaj je vlada to storila?

Povedal sem že javnosti, da so bili razlogi zame neprepričljivi oziroma se je vlada premalo trudila, da bi javnosti pojasnila razloge, zakaj se je tako odločila. V vsakem primeru pa je potrebno, tako zaradi obljube Evropski uniji kot zlasti zaradi obljube našim državljanom, da bomo s tožilstvom nadzirali transparentnost porabe denarja, ki bo zdaj na voljo iz svežnja okrevanja, in da to storimo čim prej.

Zakaj se po vašem mnenju Slovenija upira temu nadzoru?

Nisem imel občutka, da se vlada upira temu nadzoru, lahko pa bi kdo dobil tak občutek. In da ne bi bilo ne enih ne drugih napačnih vtisov, je najbolje, to sem dejal v pogovoru z visokimi predstavniki Unije kot s predstavniki vlade, da čim prej to vprašanje rešijo na način, ki bo omogočil, da bo nadzor nad porabo sredstev transparenten.

Nekatere ste pred dnevi presenetili z izjavo, da v Sloveniji ni politične krize, ampak politična negotovost. V čem je razlika?

Vse institucije delujejo, vse institucije imajo voditeljstvo in so operativne. Imamo predsednike države, vlade, državnega zbora in državnega sveta ter polno sestavo vseh teh institucij. Vse te institucije tudi opravilno opravljajo svoje delo. Če bi prišlo v kateri instituciji do odsotnosti teh dveh stebrov stabilnosti, bi lahko govorili o politični krizi. Do tedaj pa običajno govorimo o povečani politični negotovosti, zlasti zaradi zelo primerljivega razmerja moči v parlamentu.

Kaj prispeva k tej negotovosti ali po vašem mnenju ne? To, da bi koalicija v tretje poskušala zamenjati predsednika državnega zbora, ga razrešiti, čeprav se je dvakrat izkazalo, da ni 46 glasov? Do kod lahko gredo ti poskusi?

Kot predsednik republike absolutno ne bom posegal v pristojnost državnega zbora in v pristojnost poslancev, ki je ekskluzivna, da sami izvolijo predsednika državnega zbora. Tako kot sodelujem z vlado in predsednikom Janšo tako sodelujem tudi z državnim zborom in predsednikom Zorčičem. To, da ga poskušajo že večkrat zamenjati, ne vpliva na moj delovni in konstruktiven odnos z njim, in dokler bo državni zbor imel predsednika, bom s tistim predsednikom ali predsednico sodeloval.

Ali delite mnenje, da bi predčasne volitve, recimo jeseni, sredi predsedovanja Svetu Evropske unije, krnile ugled države, kot meni predsednik vlade.

Ne gre samo za to, da ne bi koristile ugledu v tem smislu, da bi zamudili priložnost, da okrepimo ugled z uspešnim vodenjem Evropske unije. Gre za to, da ima Slovenija tako redko priložnost, da s predsedovanjem Svetu Evropske unije, naslednja bo čez 13 let, pokaže svojo sposobnost, ne samo v tehničnem smislu, ampak tudi v političnem smislu. Da da nekaj svojega evropski politiki. To pa bi seveda terjalo tudi navznoter nekaj več sodelovanja med slovenskimi političnimi silami.

Tako napetih odnosov med koalicijo in opozicijo vendarle nismo videli leta, če sploh kdaj. Ali se strinjate?

Sam bi opozoril, da po tej poti ni dobro iti naprej. Pred časom sem rekel, da bi bilo dobro storiti korak nazaj, mogoče vzeti kakšno izjavo nazaj. Danes bom drugače odgovoril. Tukaj smo se znašli in ta položaj ni najbolj imeniten. Nikomur ni v posebej v čast, ker ni zelo konstruktiven, ni ustvarjalen. Politika zdaj ni umetnost, ampak je precej grob diskurz. Treba je iti korak naprej, in to v skupno smer. Sam mislim, da si naši ljudje zaslužijo boljše, in to še pred volitvami. Ker volitve ne bodo ničesar rešile, če bo zdaj zelo surov in neprijazen diskurz in bo tak ostal tudi po volitvah. Sam mislim, da morajo v uvod v neko boljše poglavje po volitvah narediti tudi alternativne politične sile, ki menijo, da bodo sestavile vlade po volitvah, že zdaj. Zdaj je pravi čas, in ker imamo predsedovanje pred seboj, opozarjam, to je za Slovenijo velikanska priložnost, ki jo samo nezrela država izpusti in je ne izkoristi za okrepitev svojega ugleda.

Ali v ta kontekst sodi govor o morebitni državljanski vojni, ki vzbuja zelo čudne občutke pri ljudeh, že samo govor o tem, že zapisi o tem? In recimo pred dnevi, na pobudo SDS-a in NSi-ja želijo v parlamentu razpravljati, ali bi ustavno prepovedali stranko Levica zaradi njenega programa, s katerim je parlamentarna stranka v bistvu sedem let.

Mislim, kot sem že dejal, da si naši ljudje zaslužijo več in boljše, več strpnosti in boljšo kakovost političnega dialoga. Imamo razlike med seboj, ampak te razlike so premostljive z višjo kulturo političnega dialoga. Mislim, da je ta diskusija o državljanski vojni nekaj, kar sodi v našo preteklost, in si nikakor ne želimo, da bi o njej razmišljali v sedanjosti in prihodnosti. Del tega, da se to nikoli več ne bo ponovilo, je tudi to, da smo drug do drugega obzirni. Kot sem rekel, imamo razlike v pogledih, ampak zrela demokracija jih zmore presegati. Nekatere tudi ostanejo. S tem je treba spoštljivo živeti.

Zanikali ste obstoj non-paperja. Zdaj je vsaj uradno znano, da obstaja, da je v sefu v evropskih institucijah. Kot predsednika republike vas sprašujem, zakaj ga povezujejo s Slovenijo, ko smo pa vendarle poznani po tem, da poznamo razmere na Balkanu in da se ve, da se po mirni poti nikakor ne morejo spremeniti.

Ne poznamo nobene izjave, ki bi se zavzemala za spreminjanje meja. Nasprotno. Poznam stališče Slovenije, ki je naklonjeno širitvi Evropske unije. Z zadnjo konferenco Brdo-Brioni smo to stališče še podkrepili, in to ob navzočnosti voditeljev vseh držav v regiji, da se mora ta postopek širitve pospešiti zato, da bi se vprašanje meja, njegov pomen, zmanjšalo. Opozarjamo z deklaracijo na vzpon nacionalizmov, na vzpon zamisli o spreminjanju meja, vendar hkrati pravimo, da je širitev Evropske unije pravzaprav edini strateški način, kako se te diskusije odpravijo. To nikoli ni bilo in nikoli ne bo slovensko stališče.

Torej ne veste za razlog, zakaj se non-paper povezuje s Slovenijo?

Ne poznam tega razloga. To sem povedal tudi sogovornikom.

Čez tri tedne bomo praznovali 30. obletnico samostojne države. Kakšno praznovanje v smislu državljanov pričakujete, upate nanj in potem kakšno predsedovanje Svetu Evropske unije?

Kot veste, sem imel eno novoletno željo, da bi 25. junija praznovali na Trgu republike vsi skupaj, vzneseno, veseli zato, ker smo premagali epidemijo. Veseli zato, ker imamo kaj pokazati ob 30. obletnici naše države. Ne govorim, da tukaj ni napak, ni bilo stranpoti, ampak naš narod in naša država sta mnogo dosegla in 25. junija naj bo dan radosti, in to skupne. Zatem prevzamemo predsedovanje EU-ju, dejal sem, to je velikanska priložnost Slovenije, da se izkaže in da je zgled v marsičem, od svobode medijev, vladavine prava, vseh temeljnih vrednot do najbolj aktualnih tem, od podnebne politike do zelene in digitalne politike. To je priložnost, ki je zrela politika ne bi zapravila. Če bo zaradi kakšnih drugih razlogov prišlo iz politične negotovosti do politične krize, potem ne bo drugega izhoda, kot so volitve. Vendar vedeli bomo, da smo zapravili priložnost, da bi vodili Evropsko unijo tako, kot bi to bilo v našem interesu.