Spoštovanje in podpora delu nas vodita v prihodnost, v razvoj in izboljševanje kakovosti življenja. Vladavina prava pa nam omogoča konstruktivno sobivanje in sodelovanje tako na ravni države kot tudi Evropske unije.
Za takšen dogovor med državo, delodajalci in sindikati je treba veliko usklajevanja in iskanja nekega kompromisa, a bi na ta način zdajšnja gospodarska rast postala trajnejša vrednota. Vloga države je, da poskuša urediti socialni dialog tako, da mu zaupajo tako delodajalci kot tudi sindikati, in da se obveže, da za svoje potrebe ne bo potrebovala več denarja, kot je to potrebno s stališča dobrega gospodarja.
Ne smemo pa dovoliti, da bi kdo sprl zasebni in javni sektor. Potrebujemo javno šolstvo in zdravstvo.
Sindikati izražajo nasprotovanje vse večjemu razraščanju negotovih oblik dela, ki delavcu ne dajejo ustrezne varnosti. Tako so na ljubljanskem Rožniku v ponedeljek opozorili, da se je treba proti takšnim izkoriščanjem boriti skupaj.
Jerkičeva: Gospodarska rast se ne pozna na plačah
Predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič pa je na prireditvi ob prazniku dela na Ravnah na Koroškem podobno kot nekateri drugi govorniki poudarila, da se gospodarska rast ne pozna pri plačah delavcev. V nagovoru je pozvala k razbremenitvi delavcev, ne plač, in k podpori sindikalnemu delovanju.
Jerkičeva je v slavnostnem nagovoru pred več kot 1.500 zbranimi ob Grajskem parku na Ravnah spomnila na tradicijo jeklarstva na Koroškem in na zgodovino sindikalnega gibanja, ob tem pa dodala, da v luči tradicije danes ne moremo več govoriti o tradicionalnih oblikah dela.
Nič več nimamo tradicionalnih oblik delovnih razmerij, vedno redkeje so delavci zaposleni za nedoločen čas, vedno pogosteje se srečujemo s prekarnimi oblikami zaposlitev, zaposlitvami, ki to sploh niso, ki nimajo varnosti, zaposlitvami, ki ne trajajo samo osem ur, zaposlitvami, ki niso ustrezno plačane, je opozorila Jerkičeva, ki je tudi predsednica Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije (Skei).
V nagovoru je pozvala k razbremenitvi delavcev, ne plač, in k podpori sindikalnemu delu, za katerega je po njenih besedah potrebnega veliko poguma. Ta pogum je primerjala s potrebnim pogumom, kot ga je za nabiranje solzic v Peklu koroški pisatelj Prežihov Voranc opisal v črtici Solzice.
Pahor za nov družbeni dogovor
Predsednik republike Borut Pahor se je na prvomajskem srečanju ob prazniku dela na Šmohorju nad Laškim zavzel za sklenitev novega družbenega dogovora med državo, delodajalci in sindikati, ki bi zagotavljal fleksibilnejši trg dela, spremembo davčne politike, vzdržno in konkurenčno gospodarstvo ter socialno varnost.
Kot je dejal Pahor, je ta dogovor zelo pomemben za varno in uspešno prihodnost naše države. Spomnil je, da je že na začetku tega leta, ko se je začel plaz stavk v javnem sektorju, ob robu poslovnega foruma v Postojni pozval delodajalce, naj bodo nekoliko fleksibilnejši v svojih pričakovanjih glede novih dogovorov s sindikati in državo.
Po Pahorjevem mnenju je treba oblikovati neko formulo, ki bi v prihodnjih letih prinesla varnost tako za zaposlene kot tudi za delodajalce. "Tako bi lahko bili globalno konkurenčni in bi imeli socialno varnost," je dejal. Zavzel se je tudi za višje plače zaposlenih, nižje davke in večjo fleksibilnost trga dela.
"Za takšen dogovor med državo, delodajalci in sindikati je treba veliko usklajevanja in iskanja nekega kompromisa, a bi na ta način zdajšnja gospodarska rast postala trajnejša vrednota. Vloga države je, da poskuša urediti socialni dialog tako, da mu zaupajo tako delodajalci kot tudi sindikati, in da se obveže, da za svoje potrebe ne bo potrebovala več denarja, kot je to potrebno s stališča dobrega gospodarja," je dejal.
Če bi ohranili davke na zdajšnji ravni ali jih celo nekoliko znižali, če bi sindikati privolili v večjo prožnost trga dela in če bi se delodajalci obvezali, da bodo hitreje in lažje zaposlovali delavce, zlasti mlade, bi po Pahorjevi oceni na široko odprli vrata v tisto prihodnost, ki si jo želi večina Slovencev.
Poudaril je tudi, da nihče izmed nas ne ve, kaj se bo zgodilo v prihodnosti, veliko tega neposredno ni odvisno od nas, ampak od nekaterih globalnih gibanj v svetu, ki pa nas morajo tako razveseljevati kot tudi skrbeti.
Od nas pa je po Pahorjevih besedah odvisno, da se med seboj razumemo, spoštujemo in da nihče ne more vplivati na spoštovanje dostojanstva vsakega izmed nas kot mi skupaj, kot skupnost, kot družba, kot država in domovina.
Dodal je še, da je prav, da bi vsi skupaj nekaj imeli od gospodarske rasti in izvoza, a za to moramo biti sposobni iskati kompromise in imeti vizijo.
Cerar o etiki in pravu
Po prireditvah ob kresovih na predvečer praznika se bodo danes zvrstila tradicionalna prvomajska srečanja. Predsednik vlade, ki opravlja tekoče posle, Miro Cerar pa je bil slavnostni govornik na prireditvi na Javorovici nad Šentjernejem, ki jo prireja občina Šentjernej. Posebej je poudaril etiko dela in vladavino prava. Brez prve smo po njegovih besedah hitro v izkoriščevalskih razmerjih, v dominaciji in neenakosti, brez druge pa umanjkata pravna varnost in enakost pred zakonom.
"Spoštovanje in podpora delu nas vodita v prihodnost, v razvoj in izboljševanje kakovosti življenja. Vladavina prava pa nam omogoča konstruktivno sobivanje in sodelovanje tako na ravni države kot tudi Evropske unije," je premier, ki opravlja tekoče posle, dejal v nagovoru.
Po njegovem mnenju se namesto tega, da v politikih vidimo krivce za vse težave, velja politik lotiti zato, da popravimo stanje, s katerim smo nezadovoljni. Le dejavni in angažirani državljani bodo lahko kos izzivom sodobnega sveta.
Živimo v časih, ko se zdi, da se stara svetovna razmerja rušijo čez noč, a je po drugi strani včasih težko narediti še tako majhno spremembo, je ocenil Cerar. V takih trenutkih se velja spomniti najboljšega, kar nas je izoblikovalo kot ljudi in kot državo.
Najboljše po njegovem mnenju najdemo v tradiciji narodovega upora, v prizadevanjih delavskega razreda za enakopravnost, v podjetniški marljivosti, v pesniški daljnovidnosti, pa tudi v oboroženem boju za svobodo in samostojnost.
Najboljše, kar ima Slovenija, pa je po Cerarjevih besedah v ljudeh, ki so naš najdragocenejši naravni vir. "Resnično bogastvo Slovenije se meri tudi s tem, da zmoremo ustvariti toliko, da tudi tisti, ki jim usoda ali razmere niso bile naklonjene, ne trpijo, ampak dostojno živijo," je dejal in pozval k ustvarjanju takih razmer, da bi tudi ti prihodnje leto lahko slavili praznik dela.
Janković na Rožniku
Ob prazniku dela po državi potekajo proslave, tradicionalno tudi prvomajsko srečanje na ljubljanskem Rožniku, kjer so v ponedeljek zvečer že pripravili kresovanje. V prešernem vzdušju in ob zvokih pihalnega orkestra je zbrane nagovoril ljubljanski župan Zoran Janković, ki je med drugim poudaril, da mora biti "dobro delo dobro nagrajeno".
Janković se je pohvalil z vrsto projektov, ki mu jih je z ekipo uspelo izpeljati v prestolnici v času njegovega županovanja, napovedal pa še nove. Še posebno je ponosen, da Ljubljana 11 odstotkov občinskega proračuna nameni razvoju kulture. "Ljubljana je zmagovalka v Evropi, je dober servis vsakemu občanu in obiskovalcu," je prepričan.
"Ne smemo pa dovoliti, da bi kdo sprl zasebni in javni sektor. Potrebujemo javno šolstvo in zdravstvo," je dejal ljubljanski župan in ocenil, da lahko naš šolski in zdravstveni sistem tekmujeta z najboljšimi v Evropi. Brez dobro delujočega javnega sektorja država po njegovem mnenju nima priložnosti za uspeh.
Po Jankovićevem mnenju tudi ne smemo dovoliti, da bi se fašizem kjer koli v Evropi znova razrasel. "Ta država ima dobre ljudi, ne potrebuje nobenih ograj," je dejal. Ozrl se je tudi v prihodnost, saj je prepričan, da moramo Slovenijo narediti perspektivnejšo za izobražene mlade, ki delo vse preradi poiščejo v tujini.
Med zbranimi na Rožniku, kjer so prevladovali predvsem starejši, je bilo mogoče opaziti tudi ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki opravlja tekoče posle, Anjo Kopač Mrak, koordinatorja stranke Levica Luko Mesca in evropskega poslanca Igorja Šoltesa.
Dan odprtih vrat pri Pahorju
V uradu predsednika republike je danes dan odprtih vrat, obiskovalce pa bo sprejel in nagovoril predsednik republike Borut Pahor. Pred predsedniško palačo bo kot običajno ob prazniku postrojena častna straža garde Slovenske vojske.
Spomin na zatrtje protestov v Chicagu
Na mednarodni praznik dela se delavci po vsem svetu spominjajo zatrtja delavskih protestov v Chicagu 1. maja 1886. Tamkajšnji delavci so zahtevali osemurni delovnik, pri tem pa jih je ovirala policija. V spopadu je bilo ubitih šest protestnikov.
Kongres ameriške zveze dela je leta 1888 sklenil, da razglasi 1. maj za delavski spominski dan v spomin na padle žrtve protestov dve leti prej. Za mednarodni praznik ga je razglasila Druga internacionala leta 1889 na zasedanju ob stoti obletnici francoske revolucije.
Spoštovanje in podpora delu nas vodita v prihodnost, v razvoj in izboljševanje kakovosti življenja. Vladavina prava pa nam omogoča konstruktivno sobivanje in sodelovanje tako na ravni države kot tudi Evropske unije.
Za takšen dogovor med državo, delodajalci in sindikati je treba veliko usklajevanja in iskanja nekega kompromisa, a bi na ta način zdajšnja gospodarska rast postala trajnejša vrednota. Vloga države je, da poskuša urediti socialni dialog tako, da mu zaupajo tako delodajalci kot tudi sindikati, in da se obveže, da za svoje potrebe ne bo potrebovala več denarja, kot je to potrebno s stališča dobrega gospodarja.
Ne smemo pa dovoliti, da bi kdo sprl zasebni in javni sektor. Potrebujemo javno šolstvo in zdravstvo.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje