Kljub vsemu pa so nekatere prekmurske občine pripravile slovesnosti v spomin na dogodke pred 94 leti, ko je tudi Prekmurje postalo del slovenskega ozemlja.

Prekmurje je bilo v vseh državah nerazvito območje in danes ni v Sloveniji nič drugače - s t. i. pomurskim zakonom, s katerim naj bi država najbolj zaostalo regijo nekoliko približala povprečju, se je sicer v treh letih nekoliko zmanjšala brezposelnost in povečal BDP, a z varčevanjem že režejo krila omenjenemu zagonu, je za radijske Dogodke in Odmeve poročala Lidija Kosi.

Pomurci, torej tudi Prekmurci, vedo, da si morajo pomagati v glavnem sami. To pa glede na nizko stopnjo izobrazbe in odhajanju bistrih glav in pridnih rok iz regije ni najpreprosteje. Kmetijstvo in turizem, pa geotermija in razne obrti dajejo možnosti in priložnosti, le pametnih načrtov in potrebnega denarja za razvoj ni. Včasih se zdi, da tudi prave volje ne. Je pa ta zlasti v Beltincih, kjer se je na tisoče ljudi leta 1919 na današnji dan veselilo predaje vojaške civilni oblasti in praznovalo zmagoslavje nad madžarizacijo.

Vsekakor pa bi nas lahko na današnji, čeprav delovni praznik spomnilo več izobešenih državnih zastav, dodaja Kosijeva.

Poslanica predsednika republike
Predsednik države Borut Pahor pa je v poslanici ob današnjem državnem prazniku poudaril, da Slovenci v Prekmurju kljub dolgoletni raznarodovalni politiki in socialni stiski niso klonili, s pripravljenostjo, da ohranijo slovenstvo in krepijo veljavo temeljnih načel sobivanja, pa so sooblikovali tudi svojo in našo skupno prihodnost.

Izpostavil je, da odločitev o priključitvi Prekmurja ni bila stvar naključja ali pokazatelj posebne naklonjenosti mednarodne skupnosti do Slovencev. Kot je zapisal, je šlo za izraz hotenja Slovencev z obeh strani Mure, hkrati pa tudi zavzetega delovanja prekmurskih rojakov, ki jim je v pogajanjih uspelo uveljaviti pravico slovenskega naroda do lastne identitete in državne pripadnosti.

"Dejanja takrat živečih velikih prekmurskih mož, njihovo znanje in preudarnost, pogum in neizčrpno delovanje za svobodo posameznika in integriteto naroda so danes del naše skupne slovenske in evropske dediščine ter hkrati naša zaveza za sedanjost in prihodnost. Tako kot je del naše skupne dediščine tudi zgledna tradicija solidarnosti in strpnosti med različnimi verskimi in nacionalnimi skupnostmi Prekmurja," je opozoril.

Po Pahorjevem mnenju je prav ta dediščina tudi vir navdiha in moči ob velikih gospodarskih in socialnih težavah, s katerimi se danes spopadata Slovenija in EU. Čeprav so te težave zahtevne in zapletene, niso nepremagljivi, je poudaril. Če bo Sloveniji uspelo brez odlašanj izvesti dogovorjene načrte, po dolgem času obstaja dovolj utemeljeno upanje, da bo uspešno premagala krizo in odprla novo poglavje vsestranskega razvoja, je dodal predsednik.

Bogovič: Prekmurje ime posebno mesto v naši državi
Ob današnjem dnevu združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom je Prekmurcem voščil tudi predsednik stranke SLS-a Franc Bogovič, ki je zapisal, da ima Prekmurje še danes, kot je imelo v vsej svoji preteklosti, posebno mesto v naši državi.

"Združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom nam mora biti še prav posebej v današnjih časih v poduk in opomin. Kaže nam, da lahko z vztrajnostjo, znanjem, strokovnostjo, neomajnostjo in pogumom dosegamo nemogoče. Lahko premikamo mejnike in prispevamo k reševanju problemov, lahko rešujemo nerešljivo, predvsem pa moramo vseskozi upati in nikoli obupati," je zapisal Bogovič.