"Mislim, da je prav zahtevati največ. Prav je, da pričakujemo, da se obveznosti iz mednarodnih pogodb in dvostranskih sporazumov v celoti izpolnjujejo," je poudaril Pahor. Dodal je, da pravice te manjšine ureja avstrijska državna pogodba (ADP) iz leta 1955 in da je Avstrija zavezana njenemu izpolnjevanju.

Da je obravnava slovenske manjšine v Avstriji odprto vprašanje, je priznal tudi avstrijski predsednik.

Van der Bellen je tudi ponovil, da si Avstrija prizadeva za uradno priznanje nemško govoreče skupnosti v Sloveniji kot dela slovenske družbe. "Bilo bi razveseljivo, če bi bila izenačena z italijansko in madžarsko manjšino," je dejal.

Pahor je dejal, da je Slovenija namenila sredstva za nemško govorečo skupino, sam se je tudi večkrat sešel z njenimi predstavniki. DZ pa ne razmišlja o spremembi statusa, da bi to postala manjšina, je povedal.

Status kandidatke za BiH

Predsednika sta se zavzela tudi za to, da bi Bosna in Hercegovina še ta mesec dobila status kandidatke za članstvo v EU-ju. Izrazila sta obžalovanje, ker Avstrija v četrtek ni podprla članstva Bolgarije in Romunije v schengenu.

Med osrednjimi temami pogovorov med predsednikoma so bile tudi vojna v Ukrajini in podnebne spremembe.

Obisk Van der Bellna je zadnji uradni obisk tujega državnika v Sloveniji v mandatu predsednika Pahorja. V Slovenijo je prispel v četrtek, ko ga je Pahor gostil na neformalni prijateljski večerji na gradu Strmol.

Predsednika sta ob tej priložnosti drug drugemu podelila najvišji državni odlikovanji svojih držav – slovenski red za izredne zasluge in veliko zvezdo častnega znaka za zasluge za Avstrijo – za prispevek pri poglobitvi dvostranskih odnosov in krepitvi vezi med državama v evropskem duhu.

Popoldne sta se Pahor in Van der Bellen srečala tudi z nemško govorečo skupnostjo. Nato pa sta predsednika obiskala Ptuj in na tamkajšnjem gradu postavila klop prijateljstva med državama. To bo zadnja, 27. klop, ki jo bo ob obisku tujih državnikov v Sloveniji postavil predsednik republike Pahor.

Srečanje s predsednico parlamenta

Tudi predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič je sprejela avstrijskega predsednika Van der Bellna. V pogovoru je poudarila, da slovenska stran zelo ceni že izpolnjene zaveze Avstrije glede slovenske manjšine, in izrazila željo po nadaljnji krepitvi manjšinskih pravic.

Avstrijski predsednik je ob tem dejal, da so odnosi s Slovenijo zanj posebnega pomena, še posebej s predstavniki slovenske narodne skupnosti, med katerimi številne tudi osebno pozna. Izrazil je zadovoljstvo, ker je Avstrija zvišala finančno podporo narodnim skupnostim, a priznal, da je glede slovenske manjšine v Avstriji še nekaj odprtih vprašanj, so sporočili iz DZ-ja.

Tudi na obisku pri predsednici DZ-ja je omenil nemško govorečo skupnost v Sloveniji. Avstrija si namreč prizadeva za uradno priznanje te skupnosti, ki šteje nekaj tisoč ljudi, in želi, da bi bila izenačena z italijansko in madžarsko manjšino.

Van der Bellen in Klakočar Zupančič sta se strinjala, da se je treba nenehno truditi za izboljšave na področju človekovih pravic, hkrati pa ceniti že pridobljeno, saj nas krize, ki se ji žal ne izogne nobena generacija, nenehno opominjajo, da se moramo iz zgodovine učiti.
Predsednica DZ-ja se je avstrijskemu predsedniku tudi zahvalila za njegovo dejavno vlogo pri krepitvi odnosov med sosednjima državama.

V delegaciji predsednice DZ-ja je bila tudi predsednica skupine prijateljstva z Avstrijo Mojca Šetinc Pašek, ki je izrazila zadovoljstvo, da se diplomacija med državama razvija tudi na parlamentarni ravni. Dober pokazatelj tega je na primer Skupina prijateljstva z Avstrijo, ki je med največjimi v državnem zboru, so še sporočili iz DZ-ja.

Med drugim se je avstrijski predsednik srečal tudi z novoizvoljeno slovensko predsednico Natašo Pirc Musar, ki bo položaj zasedla 23. decembra.