Zavrnil je namreč trditve sindikatov, da vlada ni skrbela za socialni dialog, in pojasnil, da so sindikati nanj, ko so bili vladni izračuni in ocene, ki spremljajo pokojninsko reformo, že pripravljeni, obrnili s prošnjo, da bi se sešli in našli kompromis. Skoraj 100 dni so trajala pogajanja, a kompromisa niso našli, saj sindikati niso ponudili nobene rešitve, ki bi ohranila vzdržnost javnih financ in varnost za vse generacije.

Zato je Pahor sindikate pozval, naj to storijo zdaj. Če takšen predlog obstaja - Pahor sicer tega ne verjame - bodo sindikati dodatno prepričali tiste, ki so proti predlagani pokojninski reformi, pa tudi kakšnega neodločenega, da se bo odločil proti.

"Ni mogoče takoj začeti s socialnim dialogom in najti magičnega zakona"
Dodal je, da nekateri sindikalni voditelji v javnosti ustvarjajo vtis, da padec pokojninske reforme ne bo imel ne dolgoročnih, ne kratkoročnih, ne finančnih, ne političnih posledic. Napačen je po njegovih besedah tudi vtis, da je mogoče takoj začeti socialni dialog in najti magično rešitev, s katero bi bili zadovoljni vsi.

Direktor direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela Peter Pogačar je pristavil, da je sam imel navodilo, da poskuša doseči soglasje s sindikati. Pojasnil je, da s sindikati niso bili na popolnoma različnih bregovih, saj so se vsi strinjali, da je pokojninska reforma nujna, da si želijo zagotoviti varnost, da je treba dvigniti upokojitveno starost, razšli pa so se v tem, kako to doseči. Dejal je, da so sindikati vztrajali pri milejših pogojih, kot so bili sprejeti leta 2000 in poudaril, da je vlada ves čas popuščala. Uvedla je posebne pogoje za tiste, ki so začeli delati zgodaj, posebne bonuse za tiste, ki bodo delali dlje, posebne spodbude za zaposlovanje mladih za nedoločen čas in starejših delavcev, uvedli so tudi daljša prehodna obdobja. "Žal je bila na pogajanja pripravljena le ena stran," je dejal.

Pahor: SDS ni predlagal referenduma in je ravnal odgovorno
Na vprašanje, kako se razlikujejo sindikati in SDS, saj tudi največja opozicijska stranka nasprotuje pokojninski reformi, je Pahor odgovoril, da v SDS-u menijo, da vse rešitve niso najboljše, da bi bilo treba glede na obstoječo fiskalno situacijo morda prej sprejeti kakšno drugo reformo, a SDS ni bil tisti, ki je predlagal referendum - in je tako ravnal odgovorno - ampak so ga sindikati.

Na Pahorjevo pobudo je Pogačar predstavil tudi stroške, ki bi nastali do leta 2015, če bi šele takrat sprejeli pokojninsko reformo. Pojasnil je, da mora Slovenija do leta 2020 dvigniti upokojitveno starost za od dve leti do tri leta. To se lahko naredi postopoma, lahko pa v zelo kratkem času, a bi bili ukrepi za posameznike veliko drastičnejši, je dejal. Če pokojninska reforma ne bo sprejeta zdaj, bo Slovenija morala začeti varčevati in na ta način odpravljati dolg, ki bo nastal zaradi staranja prebivalstva. Vsako leto to pomeni 225 milijonov evrov, je dejal Pogačar.

V Sloveniji se upokojujemo leto in osem mesecev prej od evropskega povprečja
Pogačar je izpostavil še statistične podatke iz 27 držav članic Evropske unije. Glede na povprečje se v Sloveniji upokojujemo eno leto in osem mesecev prej, doba, v kateri prejemamo pokojnino, je v evropskem povprečju, razmerje med aktivnimi in tistimi, ki prejemajo pokojnino, pa je 1,6 proti 1, kar je najslabše razmerje v vseh državah Evropske unije.

Pahor je ob koncu dejal, da če bo pokojninska reforma sprejeta, intervencijski zakon ne bo potreben, saj bo 47 milijonov evrov, kolikor jih je treba privarčevati letos, mogoče privarčevati skozi rebalans proračuna. Če reforma ne bo sprejeta, pa bo to sporočilo finančnim trgom, da imamo takšno zakonodajo, da je mogoče tudi fiskalne referendume dati na referendum. Poudaril je še, da je v paktu za evro ena redkih eksplicitno izraženih zahtev prilagoditev pokojninske reforme demografskim smernicam.