Pahor: Slovenija dosledno zagovarja načelo ene Kitajske. SD, LMŠ in SAB za nujno sejo OZP-ja.

"Tajpej ima gospodarska predstavništva v 20 članicah Evropske unije. Ideja, da bi tako predstavništvo odprli v Sloveniji, ni nova. Predsednik jo vidi kot spodbudo gospodarskim odnosom," so odgovorili iz predsednikovega urada na vprašanje Slovenske tiskovne agencije, ali je bil predsednik republike kakor koli obveščen o odločitvi oz. napovedi predsednika vlade Janeza Janše.

Predsednik republike Borut Pahor je sicer namerno naredil razliko med Tajpejem, sicer prestolnico Tajvana, in Tajvanom kot državo. V članicah EU-ja so namreč "predstavništva Tajpeja", ne pa Tajvana, čemur Ljudska republika Kitajska ostro nasprotuje, ker ima Tajvan za del svojega ozemlja in nasprotuje neodvisnosti tega otoka.

STA medtem še čaka na pojasnila zunanjega ministrstva, kako daleč sploh so ti pogovori o vzajemni vzpostavitvi predstavništev med Slovenijo in Tajvanom. Pojasnili so le, da pogovori potekajo in da naj bi šlo za vzpostavitev "gospodarsko-kulturnega predstavništva". Ni pa še jasno, ali so ti pogovori še v začetni fazi ali pa so že pred realizacijo.

Janša kritiziral Kitajsko, Kitajska nezadovoljna

Premier je v ponedeljkovem pogovoru za indijsko televizijo, ko je razkril, da potekajo pogovori s Tajvanom o "izmenjavi predstavništev", zatrdil, da "to ne bo na ravni veleposlaništev". "To bo predstavništvo na enaki ravni, kot jih ima že veliko držav članic EU-ja," je dejal. Pri tem je Kitajsko ostro kritiziral zaradi odziva na napoved Litve na odprtje diplomatskega predstavništva v Tajvanu in tajvanskega v omenjeni baltski državi, pa tudi sicer Tajvan označil za državo.

Na kitajskem zunanjem ministrstvu so v sredo Janševe izjave glede Tajvana označili za "nevarne" in izrazili ostro nasprotovanje, češ da je Tajvan nedeljiv del kitajskega ozemlja, načelo ene Kitajske pa da je splošno priznano pravilo mednarodnih odnosov.

SD, LMŠ in SAB za razpravo na odboru za zunanjo politiko

Tri opozicijske stranke, SD, LMŠ in SAB, so vložile zahtevo za sklic nujne, zaprte seje parlamentarnega odbora za zunanjo politiko (OZP) na temo Janševih izjav o Tajvanu.

V omenjenih treh strankah med drugim menijo, da bi lahko imele Janševe izjave dolgoročne posledice za odnose z azijskimi državami in so v neskladju z dolgoročno strategijo slovenske zunanje politike. Opozorili so tudi na vlogo državnega zbora pri zunanjepolitičnih usmeritvah Slovenije.

Poslanec Matjaž Nemec (SD) je v izjavi za medije pojasnil, da je seja OZP-ja nujno potrebna, ker gre pri Janševih nedavnih izjavah za "samoiniciativno pobudo predsednika vlade, ki bi lahko imela posledice v mednarodnih odnosih", kar je po njegovih besedah v neskladju z mednarodnimi pogodbami, ki jim je Slovenija zavezana. "Če bi prišlo do sprememb teh pogodb, je znan postopek, ki ne sme zaobiti državnega zbora," je dodal.

Ocenil je tudi, da so premierjeve izjave "strateški premik" v odnosu do druge največje gospodarske sile na svetu in odraz "nekonsistentne politike, predvsem v dneh, ko se 41 slovenskih športnikov podaja na olimpijske igre v Peking". Ta je po besedah poslanca SD-ja že dal vedeti, da so se odnosi med državama drastično poslabšali. Dodal je, da bi lahko nastala tudi precejšnja gospodarska škoda.

Ob tem je Nemec spomnil, da je imela Slovenija s Kitajsko ob pojavu pandemije covida-19 vzpostavljene kanale solidarnosti in je bila prav Kitajska ena od prvih držav, ki je Sloveniji pomagala v času, ko si v Evropi ni bilo mogoče zagotoviti zaščitnih sredstev za spopadanje s pandemijo.

Posledice za slovensko gospodarstvo?

Ob Janševih izjavah so slovenska podjetja, ki delujejo na kitajskem trgu, že prejela odzive partnerjev iz azijske velesile, so za STA navedli v Slovensko-kitajskem poslovnem svetu. Prihaja na primer do preklicev pogodb in tudi do izstopov iz dogovorjenih naložb. Spet druga podjetja so spremljala izkušnje Litve, kjer se je zaradi spora s Kitajsko močno zaostril carinski postopek z največjim azijskim gospodarstvom in poskušajo preusmeriti svoje delovanje prek drugih držav EU-ja. "Pri mednarodnem sodelovanju gre v največji meri za stabilnost poslovnega okolja, in takoj ko se ta zamaje, gospodarstvo občuti posledice," menijo v Slovensko-kitajskem poslovnem svetu. Svet deluje pri Gospodarski zbornici Slovenije, vodi ga Žiga Vaupotič.

Opozoril je tudi, da Slovenija kandidira za nestalno članico Varnostnega sveta Združenih narodov, za kar je pomembna tudi podpora afriških in azijskih držav, kjer ima Kitajska svoj vpliv, "tudi pri glasovih, ki jih Slovenija potrebuje v VS-ju, da se kandidatura izkaže uspešna". Dejal je še, da gre na eni strani za nekonsistentnost, ko Slovenija išče podporo za nestalno članico VS-ja ZN-a, na drugi strani pa iskanje konflikta in odpiranja novih vprašanj s še eno od svetovnih velesil in drugo gospodarsko velesilo sveta.

Poslanec Andrej Rajh iz stranke SAB je dejal, da gre pri premierjevih izjavah za "nedopustno in samovoljno soliranje za zasledovanje izključno partikularnih interesov njegove lastne stranke na škodo Slovenije". Tudi on je izpostavil, da je Kitajska zelo pomembna gospodarska partnerica, v katero Slovenija izvozi za 280 milijonov evrov blaga.

Slovenija pod sedanjo vlado po njegovih besedah postaja "pobalinski otrok, ki solira in se opredeljuje do tem, o katerih je nihče ni povprašal za mnenje. Taka politika je škodljiva in predstavlja nadaljevanje škodljive politike, ki smo jo zasledili pri sedanjem predsedniku vlade že v času ameriške predvolilne kampanje".

Poslanec Nik Prebil (LMŠ) je dejal, da je srž problematike in izjav predsednika vlade, ki jih je označil za nespametne, zaostrovanje odnosov s tujimi državami, v tem primeru s svetovno velesilo Kitajsko "zaradi partikularnih interesov, ki jih ima predsednik vlade na tem področju". Dodal je, da je državni zbor tisti, ki kroji, spreminja in sprejema celotno zunanjo politiko Slovenije, in opozoril, da so nedavne premierjeve izjave o vzpostavitvi predstavništev s Tajvanom šle mimo državnega zbora.

Dejal je še, da bi se dalo gospodarsko sodelovanje s Tajvanom, ki zdaj poteka na ravni brez predstavništva, okrepiti na drugačen način. Dodal je, da je bilo danes opaziti tudi neskladnost med predsednikom vlade in ministrstvom za zunanje zadeve, saj to javnosti sporoča, da naj bi šlo za gospodarsko ali kulturno predstavništvo. Na podlagi tega je po besedah Prebila "povsem jasno, da je ta zadeva šla izključno iz rok predsednika vlade in da o tem ministrstvo za zunanje zadeve predhodno ni bilo seznanjeno". "Kaže na to, da Janez Janša usmerja pozornost od katastrofe, ki jo imamo doma, na ta način, da se vsi ukvarjajo z dotičnim vprašanjem, s katerim je razburil ne samo Kitajsko." Sledil je tudi odziv držav Beneluksa. LMŠ se po njegovih besedah zavzema za dialog in močnejšo uporabo multilateralizma, ne pa "Twitter in osebno diplomacijo, ki se jo gre Janez Janša".

Slovenska politika o Tajvanu

Komentar nekdanjega dolgoletnega dopisnika iz Kitajske Uroša Lipuščka:

Izjava predsednika vlade Janeza Janše za indijsko televizijo, da potekajo s Tajvanom pogovori o vzpostavitvi predstavništev, je na Kitajski strani še naprej predmet številnih analiz. V obdobju skoraj osmih let, ko sem kot dopisnik redno spremljal vsakodnevne tiskovne konference na kitajskem zunanjem ministrstvu, se ne spomnim, da bi kdaj uradno izjavili, "da so (zaradi nekega dogodka) globoko šokirani". Kitajska diplomacija bo, kot menijo mediji, potegnila rdečo črto, zato da bi preprečila, da bi še katera koli druga evropska država sledila Litvi, ki je dovolila, da so na njeno predstavništvo v Vilni postavili napis predstavništvo Tajvana. Prav vse druge evropske države, kjer so podobna predstavništva, uporabljajo napis predstavništvo Tajpeja, to je glavnega mesta tega otoka. Kitajske sogovornike je najbolj zmotilo to, da je Janša imenoval Tajvan za državo (democratic country), s čimer ji je priznal status suverenosti. To pomeni grobo kršitev splošno sprejetega načela OZN-a o eni Kitajski, ki ga je doslej upoštevala tudi Slovenija. Doslej je sodelovanje med Slovenijo in Tajvanom pokrival urad na Dunaju. Vzpostavitev podobnega urada na obeh straneh je po mnenju kitajskih komentatorjev prvi posredni korak k postopnemu priznanju Tajvana kot suverene države, kar je ameriški cilj. To bo Kitajska preprečila za vsako ceno, če bo potrebno, tudi s silo. Kitajski strokovnjaki menijo, da za omenjeno akcijo stoji uradni Washington, ki poskuša države srednje in vzhodne Evrope nagovoriti k podobnim korakom. Janša naj bi s to kočljivo potezo izrazil privrženost ameriški politiki, med drugim tudi zato, da bi popravil napako, s tem ko je nekdanjemu predsedniku Trumpu še pred objavo izidov priznal zmago in Bidna razglasil za šibkega predsednika. Janševa poteza utegne zapleti tudi odnose med Kitajsko in EU-jem, v času, ko ni več jasno, ali je Kitajska še strateški partner EU-ja (tako kot vrsto let doslej) ali pa je samo še strateški in sistemski tekmec ZDA, pa tudi Evropske unije in drugih držav. Kitajska bo preprečila, da bi primer Litve in Slovenije v EU-ju dobil učinek snežne krogle. Dejstvo, da je Janša napovedal novo politiko Slovenije do Tajvana le dva tedna pred začetkom zimskih olimpijskih iger v Pekingu, so v kitajskih političnih krogih sprejeli kot izrazito sovražno gesto, saj ZDA še naprej pozivajo države udeleženke, naj njihovi uradni predstavniki olimpijado bojkotirajo. Nekateri dobro obveščeni kolegi trdijo, da na kitajski strani pripravljajo nove obsežne predvsem gospodarske ukrepe proti Litvi, ki bodo vsaj deloma usmerjeni tudi proti Sloveniji.