Pahor je v sedmih točkah v govoru posebej poudaril nujnost konstruktivnega in vsebinskega dialoga med Zahodom in Rusko federacijo, pri čemer, kot je dejal, skupaj s političnimi in vojaškimi zavezniki utemeljeno pričakujemo vzdržanje od vseh oblik groženj z uporabo sile. "Dialog in mir morata prevladati. Evropa in svet potrebujeta mir, če naj aktualne probleme rešujemo v prid vsega človeštva," je opozoril.

Slovenija si od diplomatskega priznanja pred 30 leti stalno prizadeva za mirno reševanje vseh sporov, dobro sosedstvo, mednarodno sodelovanje in krepitev multilateralizma. Tudi zato ima številne prijatelje po vsem svetu in je brez enega samega nasprotnika ali celo sovražnika, je navedel predsednik.

Pahor se je dotaknil tudi odnosov s Kitajsko. "Slovenija že vse od vzpostavitve diplomatskih odnosov s Kitajsko dosledno zagovarja načelo ene Kitajske, kar je tudi politika EU-ja. Gospodarsko predstavništvo Tajpeja pa bi bilo dobrodošlo, kot je dobrodošlo v večini drugih držav članic EU-ja," je o aktualni tematiki povedal Pahor.

Kot je dejal, si želimo z Rusijo in Kitajsko, čeprav nista naši vojaški in politični zaveznici, imeti iskrene odnose, ki bi temeljili na medsebojnem spoštovanju in razumevanju.

Ocenil je, da je mednarodni položaj Slovenije dober in ugoden. Prav tako je ocenil, da Slovenija nikoli v 30 letih ni imela tako dobrih odnosov z vsemi štirimi sosednjimi državami kot v zadnjih letih, na tem pa je treba graditi. Kar zadeva odnose s Hrvaško, je vesel naporov vlad obeh držav za ureditev vseh odprtih vprašanj, tudi ribolovnega režima, a pod ključnim pogojem, da se spoštuje odločba arbitražnega razsodišča o meji med državama.

Janša: Posebna pozornost še naprej Srednji Evropi

Tudi Janša je poudaril, da odnosi s sosedami še nikoli niso bili tako dobri. "Vesel sem, da med nami vladajo močno razumevanje, solidarnost ter intenziven dialog in sodelovanje na številnih področjih," je dejal in napovedal, da bodo posebno pozornost še naprej namenjali tudi Srednji Evropi, ki je, kot je dejal, naše naravno kulturnozgodovinsko in geografsko okolje.

Spomnil je, da je vlada za svoje delovanje na zunanjepolitičnem področju sprejela prenovljeno strategijo zunanje politike. "Strategija poudarja ključne vrednote, načela, interese ter prednostne naloge in tako podaja jasne usmeritve delovanja ob spoprijemanju s ključnimi aktualnimi izzivi," je dejal.

Kot je navedel, se po lanskem praznovanju 30. obletnice vzpostavitve državnosti letos spominjamo 30-letnice mednarodnega priznanja Slovenije. "Od osamosvojitve naprej smo pospešeno razvijali mrežo bilateralnih, regionalnih in multilateralnih odnosov," je poudaril.
V nagovoru je navedel tudi dosežke slovenskega predsedovanja Svetu EU-ja in izzive EU-ja, na katere je opozoril tudi Pahor. Kot je ocenil predsednik republike, med drugim potrebujemo dejavnejšo politiko širitve Unije ob hkratni ambicioznejši politiki reform držav Zahodnega Balkana in urejanju njihovih medsebojnih spornih vprašanj po mirni poti.

Pahor je opozoril na slabšanje razmer na Zahodnem Balkanu. Najbolj ga skrbijo razmere v Bosni in Hercegovini, zlasti zaradi odkritih teženj po spremembi meja. "Poskuse za oblikovanje državnih meja po etničnem načelu moramo razumeti kot skrajno nevarne za mir in varnost v regiji in Evropi," je opozoril.

Na današnjem sprejemu je spregovoril tudi doajen diplomatskega zbora, apostolski nuncij v Sloveniji Jean-Marie Speich. "V teh težkih okoliščinah v letu 2021 je diplomatski zbor z zadovoljstvom ugotovil, da se je slovenska diplomacija uspešno spoprijela s številnimi izzivi ter že nekaj let dobiva nov in zelo zanimiv zagon. Zdi se, da je slovenska diplomacija vidna povsod," je dejal in pozdravil prizadevanja za spodbujanje stikov, miru in dialoga z vsemi državami.

Današnjega tradicionalnega novoletnega sprejema se je udeležilo okoli 85 diplomatov. Nekateri diplomati niso prišli zaradi epidemičnih razmer. Med zbranimi ni bilo kitajskega in hrvaškega veleposlanika.