Pahor je poslance nagovoril na izredni seji, na kateri so razpravljali o predlogu priporočila vladi v zvezi s stanjem v Slovenski vojski (SV). Kot je še dejal Pahor, je Slovenija relativno varna država, naloga politike pa je, da najde sorazmerje ukrepov za varen razvoj.

Posodobitev nacionalnega varnostnega sistema je v spremenjenih mednarodnih varnostnih razmerah neodložljiva naloga, je v DZ-ju poudaril Pahor. Naloga državne politike je, da najde pravo sorazmerje ukrepov za varen razvoj oz. za trajnejše gospodarsko okrevanje na eni in posodobitev sistema nacionalne varnosti na drugi strani.

Slovenija po oceni vrhovnega poveljnika obrambnih sil sicer ni neposredno vojaško ogrožena. Zaradi splošnega poslabšanja varnostnih razmer v sosedstvu EU-ja in držav članic Nata, zaradi okrepljenih terorističnih groženj in napadov, zaradi poslabšanja odnosov Nata z Rusijo ter zaradi varnostnih razsežnosti humanitarne begunske in begunske krize pa je Slovenija varnostno bolj izpostavljena, je še ocenil na današnji izredni seji DZ-ja.

Izpostavljenost je sicer za zdaj po njegovi oceni obvladljiva, vendar pa je nepredvidljivost političnih in varnostnih procesov v Evropi in svetu take narave, da bi zanašanje na zadostnost zdajšnje sposobnosti varnostnega sistema predstavljalo neodgovorno tveganje, je opozoril.

Pahor je kot pozitivno okoliščino izpostavil človeški dejavnik. Pripadniki Slovenske vojske so namreč visoko motivirani pri izvajanju nalog, zlasti v mednarodnem okolju, v nalogah zaščite in reševanja in pri podpori policiji, je poudaril.

Katič: Dodatnih sredstev za vojsko ni
Poslance je v imenu vlade nagovorila ministrica za obrambo Andreja Katič in ocenila, da je investicija v varnost dolgoročna in se povrne šele, ko je ta ogrožena. Se pa zaveda, da je tistih, ki si želijo večjega proračunskega kolača, veliko. Vlada pa ne more zagotoviti dodatnih 46 milijonov evrov, kot so predlagali v SDS-u in NSi-ju.

Obrambnemu resorju pa so zagotovili dodatna sredstva za dodatne naloge, za sodelovanje pri obvladovanju begunske krize, za podaljšano delovanje ladje Triglav, za delovanje v Maliju in sodelovanje v boju proti IS-ju.

Vlada sicer meni, da bo ob pripravi izhodišč za proračun za leto 2017 priložnost, da se znova opredelijo prioritete in se morda najdejo dodatna sredstva tudi za vojsko.

Katičeva je spregovorila tudi o kadrovski sliki v vojski in poudarila, da ministrstvo že od lani izvaja ukrepe za zaposlovanje. Kljub temu se vojska še vedno sooča s kadrovskim pomanjkanjem, saj vojsko zapusti več pripadnikov, kot vanjo pride.

Med pozitivnimi kazalniki je izpostavila dvig števila terenskih usposabljanj, v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami pa je vojska lani izvedla 229 reševalnih akcij.

Strateški pregled obrambe
V skladu s srednjeročnim obrambnim programom, ki ga je vlada sprejela februarja, so marca tudi že začeli izdelovati strateški pregled obrambe, ki bo končan oktobra. "Namen je pregledati ustreznost in učinkovitost naših obrambnih zmogljivosti in delovanje obrambnega sistema v spremenjenem strateškem varnostnem okolju. Dobili bomo odgovor na vprašanje, ali organiziranost in delovanje obrambnega sistema ter njegove zmogljivosti zagotavljajo potrebno odzivnost in sposobnost za soočanje z aktualnimi in predvidenimi varnostnimi grožnjami ter tveganji," je pojasnila.

Zaključki strateškega pregleda bodo vladi predlagani do 3. oktobra. Vanj bodo vključili tudi sklepe julijskega vrha Nata. Predlagane rešitve bodo vključili tudi v predloga zakona o obrambi in novele zakona o službi v Slovenski vojski.

Zavrnjen predlog SDS-a in NSi-ja
Parlamentarni odbor za obrambo je v torek zavrnil predlog SDS-a in NSi-ja, naj DZ vlado pozove k zagotovitvi dodatnih 46 milijonov evrov za SV. Predlog priporočila je sicer imel tri točke. Poslanci bi vlado pozvali tudi, naj ministrstvo za obrambo pripravi strateški pregled obrambe in naj "konkretizira vzpostavitev srednje bataljonske bojne skupine s končno operativno zmogljivostjo vsaj v letu 2018".

Zaradi zavrnitve predloga so poslanci v nadaljevanju izredne seje o priporočilu zgolj opravili razpravo, niso pa o njem glasovali.

Za krepitev vlaganj v obrambo, a neenotno glede uresničljivosti tega
Poslanske skupine so se na načelni ravni po večini strinjale, da bi Slovenska vojska za prihodnji razvoj in primerno usposobljenost potrebovala več sredstev. V koaliciji so ob tem opozarjali na omejenost proračunskih sredstev, v opoziciji pa na spremenjene varnostne razmere, ki narekujejo krepitev vlaganj v obrambni sistem.

Marjan Dolinšek iz SMC-ja je med drugim opozoril, da so bile spremenjene mednarodne okoliščine in večja občutljivost javnosti na vprašanje notranje in zunanje varnosti uporabljene za pritisk na vlado.

Ukrepi predlagateljev se stranki SMC zdijo nepotrebni in v posameznih delih neuresničljivi. Ocena predsednika pa po besedah Dolinška kaže, da se aktualno stanje ni rodilo čez noč in ga z enim priporočilom ni mogoče popraviti. "Vlada je namesto zatekanja k všečnim, a nerealnim rešitvam zagrizla v kislo jabolko iskanja sistemskih rešitev, ki vključujejo tudi zagotavljanje ustreznega financiranja," je poudaril poslanec.

Predsednik SDS-a Janez Janša pa je opozoril, da v svetu ni države, kjer bi predsednik republike stanje v vojski v primeru krize ali vojne ocenil kot nezadostno. V Sloveniji pa je predsednik podal takšno oceno, vendar se zatem ni zgodilo nič, sestal se ni niti svet za nacionalno varnost, je dejal in poudaril, da je šele opozicija dosegla razpravo o tem.

Zgodovinska izkušnja iz leta 1991 nas po njegovih besedah uči, da "te napadejo takrat, ko si šibak, ne takrat, ko si močan". "In mi smo danes šibki," je opozoril. Razlogi za današnje stanje v Slovenski vojski po njegovih besedah niso v financah, ampak v odnosu tistega dela politike, ki je vse od osamosvojitve v večini časa vladajoč, do Slovenske vojske. Prav tako so težava sporočila, ki jih daje vladajoča politika, je menil.

Vojska potrebuje tako visoko moralo kot tudi opremo - eno brez drugega ne gre, je dodal vodja poslanske skupine NSi-ja Matej Tonin. Kot je poudaril, se je varnostni položaj v zadnjem času bistveno spremenil, zato je tudi na strani ljudi pripravljenost za vlaganje v obrambni sistem večja. Po njegovih besedah se prevečkrat obnašamo, kot bi bili "varen balonček".

Poslanec DeSUS-a Benedikt Kopmajer je poudaril, da se v stranki zavedajo finančnih težav obrambnega resorja, vendar pa mora tudi ta prispevati svoj delež k stabilizaciji javnih financ. Strinja se, da je treba finančna sredstva za obrambni resor postopno povečevati, a ocenjuje, da so priporočila predlagateljev v danem položaju neizvedljiva.

Iskanje krivcev za slabo stanje v vojski ne bo pomagalo, če ne bomo sposobni vpogleda v javnofinančno stanje Slovenije po izbruhu krize, je opozoril vodja poslanske skupine SD-ja Matjaž Han. Kot je poudaril, je bilo vsem vladam po začetku krize skupno to, da so imele na voljo le slabe možnosti. Kljub temu se Han strinja, da Slovenska vojska potrebuje dodatna sredstva.

Priča smo novim virom ogrožanja, saj vojaški viri prehajajo v nevojaške, je dejal vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev Bojan Dobovšek. Poudaril je pomen izobraževanja in usposabljanja ter gradnje kariernega sistema v Slovenski vojski. Do fluktuacije po njegovih besedah prihaja zaradi izgorelosti in ne dovolj visokih dohodkov. Nujna je graditev od spodaj navzgor, je poudaril.

Po mnenju Violete Tomić iz ZL-ja pa se z morebitno realizacijo priporočil ne bi izboljšal niti socialni položaj vojakov niti obrambna sposobnost države. V razmerah izjemno visoke stopnje revščine so tolikšni dodatni izdatki za obrambni resor po njeni oceni nesprejemljivi. Po njenem mnenju ne gre toliko za pomanjkanje kot za napačno razporejanje sredstev.