Pahor bi bil zelo počaščen, če bi na častni tribuni lahko sedel z najvišjimi predstavniki drugih povabljenih zavezniških sil, vendar "je iz pogovora s predsednikom Hollandom razbral zadrego francoske strani, če bi pri tem vztrajal in nevarnost, da bi francoski gostitelji tudi tokrat odrekli povabilo slovenski uradni delegaciji v celoti."

Kot pojasnjujejo na uradu, bi vabilo Pahorju sprožilo vprašanje enakega odnosa do vabljenja drugih predsednikov držav, ki doslej niso bili vabljeni oziroma bi želeli biti. Slovenija je namreč prvič doslej zastopana na slovesnosti v Normandiji. Na vprašanje, ali bo to stalna praksa v prihodnosti, v uradu odgovarjajo, da odgovor še ni jasen.

Ob tem pojasnjujejo, da je bil "t.i. aprilski dogovor 'Hollande – Pahor' dosežen za letošnjo slovesnost, brez dokončnih stališč o stalnosti udeležbe slovenske strani." S tem, ko je Hollande sprejel Pahorjevo prošnjo, dodajajo, je bil postavljen nov mejnik simbolne navzočnosti in pomena NOB za zavezništvo v drugi svetovni vojni.

Pahor je prvič ustno zaprosil za udeležbo na 70. obletnici izkrcanja oktobra lani ob robu srečanja svetovalcev voditelje Brdo Process v Budvi, ko je Pahorjev svetovalec za zunanje zadeve o predsednikovi prošnji govoril s svetovalcem francoskega predsednika Francoisa Hollanda. V kasnejših mesecih je Pahor to željo večkrat izrazil ob različnih priložnostih in na različne načine, prek svetovalca in slovenske veleposlanice v Parizu Veronike Stabej pa je prišla povratna informacija, da o povabljenih na slovesnost osebno odloča francoski predsednik.

Prvega aprila je Pahor Hollanda ob robu srečanja voditeljev EU-Afrika na neformalnem dvostranskem srečanju uradno zaprosil za vabilo, Hollande pa je potrdil vabilo za slovensko delegacijo, navajajo v uradu.

V delegaciji tudi 99-letni Anton Vratuša
Tako se bodo slovesnosti udeležili generalna sekretarka Urada predsednika Nataša Kovač, veleposlanica Stabejeva in delegacija Zveze združenj za vrednote NOB s častnim predsednikom Janezom Stanovnikom, ki je tudi vodja slovenske delegacije. V njej bo tudi Anton Vratuša, ki bo po navedbah ZZB za vrednote NOB Slovenije z 99 leti drugi najstarejši udeleženec slovesnosti.

Predstavniki NOB pred odhodom v Francijo še pri Pahorju
Preden se je delegacija odpravila v Normandijo, je Pahor sprejel predstavnike NOB in ob tem dejal, da udeležba slovenske delegacije na slovesnosti v Normandiji ni pomembna le za urad predsednika, slovensko partizansko gibanje in veteranske organizacije, ampak pomembna za vse Slovence. Ob tem je še dejal, da si je Slovenija vedno prizadevala, da bi se slovenski veterani lahko udeležili slovesnosti, a ker Slovenija ni bila neposredno navzoča pri izkrcanju, ni bila nikoli vabljena.

Kot je znano, se bodo slovesnosti v Normandiji udeležili številni svetovni voditelji, med njimi tudi ameriški predsednik Barack Obama, nemška kanclerka Angela Merkel, ruski predsednik Vladimir Putin in britanska kraljica Elizabeta II.

Pahor se bo jutri posvetil obveznostim doma, zvečer pa se bo odpravil v Ukrajino, kjer se bo jutri udeležil zaprisege novega predsednika Ukrajine Petra Porošenka.

Tudi partizani so dali svoj prispevek k izkrcanju v Normandiji
Borčevska organizacija je pred odhodom v Normandijo predstavila publikacijo Skupaj, ki govori o 2. svetovni vojni na jugoslovanskih tleh in o sodelovanju slovenskih partizanov z zavezniki.

Eden izmed štirih avtorjev publikacije Skupaj: bojno tovarištvo slovenskih partizanov in zaveznikov, ki jo je predstavil ZZB za vrednote NOB-ja, zgodovinar Zdenko Čepič, je opozoril, da vidik sodelovanja slovenskega partizanskega gibanja in zaveznikov vse do zdaj ni prišel do izraza.

"Vsi drugi narodi so bili pomembnejši, celo Slovaki, Madžari, ki so bili v bistvu zelo pasivni zavezniški sodelavci, medtem ko so bili slovenski partizani zelo aktivni od vsega začetka vojne v Jugoslaviji," pojasnjuje Čepič.

Namen publikacije, ki je za zdaj izšla v angleškem jeziku, jeseni pa bo v slovenskem, je po Čepičevih besedah jasen - informirati mednarodno javnost o vlogi slovenskih partizanov v drugi svetovni vojni.

Zavezništvo kot sodelovanje v skupnem vojaškem boju je bilo izražanje podpore, zlasti vojaške, moralne in tudi politične v prizadevanju tistemu, ki se je bojeval proti istemu sovražniku.

Sodelovanje z zavezniki po Čepičevih besedah ni imelo značilnosti odnosa med gospodarjem in nekom, ki mu je podrejen, kot je bilo to značilno za kolaboracijo med 2. svetovno vojno.

Trije sklopi publikacije
Publikacija je razdeljena v tri sklope, in sicer Značaj druge svetovne vojne, osvobodilnega boja v Jugoslaviji in zavezništvo; Slovenski prostor kot bojevališče: razvoj slovenske partizanske vojske in njena vojaška aktivnost in Sodelovanje slovenskih partizanov in zaveznikov.

Vse tri sklope so predstavili še drugi avtorji Martin Premk, Blaž Torkar in Gorazd Bajc. Zadnji je predstavil sodelovanje slovenskih partizanov z britanskimi obveščevalnimi službami.

Partizani preusmerjali pozornost Nemcev
Slovenski partizani pri izkrcanju v Normandiji neposredno niso sodelovali, a je bil njihov boj na slovenskem ozemlju zelo pomemben tudi za pripravo operacije Overlord, kot se je imenovala invazija na Normandijo, je dejal Bajc in dodal, da je tedaj bilo tudi najbolj aktualno, da se pozornost Nemcev preusmeri drugam po Evropi.

"Način za to so bile sabotaže na železnicah in v obsežnem načrtu marca 1944 o strateških ciljih, ki bi jih bilo treba uničiti, sta bila med prioritetami ponovno Zidani Most in pa povezava med Ljubljano in Hrvaško," je razložil Bajc.