"Minila so desetletja, spomini bledijo, resnica ostaja. In to ne glede na poskuse posameznikov, ki hočejo spreminjati, dokazati, da ste bili v nekakšnih kampih na počitnicah," je dodal ob omembi trpljenja v taboriščih.

Alič, predsednik koordinacijskega odbora žrtev vojnega nasilja pri Zvezi združenj borcev za vrednote NOB-ja, je tako spregovoril na osrednji slovenski slovesnosti ob dnevu spomina na holokavst in poudaril, da so taboriščniki preživeli zaradi ljubezni do domovine in solidarnosti med seboj.

Predvsem kot opomin
Dan spomina na holokavst, ki bo v ponedeljek - 27. januar je namreč obletnica osvoboditve taborišča Auschwitz -, je tudi dan spomina na vse žrtve nacističnih in fašističnih koncentracijskih taborišč. Dan je predvsem opomin, da se kaj takega ne sme nikoli več ponoviti, se je glasilo sporočilo osrednje slovenske proslave, ki jo je v Ljubljani priredila zveza borcev.

"Prav je, da se ob velikih žrtvah v judovski skupnosti spomnimo tudi Slovencev, ki so se uprli okupatorju," je povedal Alič. Več kot 63.000 jih je namreč v času druge svetovne vojne končalo v 11 taboriščih in njihovih podružnicah, kar 12.000 pa se jih ni nikoli vrnilo.

Dan spomina kot narodna dolžnost
"Današnja slovesnost naj bo opomin in spomin na vse trpljenje, ki so ga prestali naši taboriščniki," pa je poudaril slavnostni govornik, književnik Peter Kovačič Peršin, dobitnik zlatega reda za zasluge leta 2011.

"Pozaba je zločin. Izmislili so si jo tisti, ki jim je težko poslušati, kaj so nekoč počeli, ali pa tisti, ki jim potihoma dajejo prav," je uporabil tudi citat taboriščnika Lojzeta Krakarja.

Koncentracijska taborišča so totalitarni režimi po njegovih besedah ustanavljali za uničevanje ljudi, ki so se jim uprli ali pa so bili v rasni, etnični ali ideološko monolitni družbi, kakršno so si zamislile totalitarne ideologije, preprosto označeni za motečo populacijo.

"Med temi žrtvami je bilo tudi veliko Slovencev. Za vsako številko pa so osebno življenje, tragedija in velika praznina ne samo pri svojcih, temveč tudi v narodu. Zato je dan spomina naša narodna in civilizacijska dolžnost," je povedal Kovačič Peršin.

Dodal je, da se kaj takega ne sme več ponoviti, in opozoril, da so današnje generacije odgovorne za grajenje sveta miru in človečnosti. Poudaril je, da zgolj ohranjanje spomina ni dovolj, ampak je dolžnost vseh narediti vse, da se konča množično uničevanje človeških življenj v imenu ideologij, religij, etično čistih dežel, imperialnih politik ali kapitala.

Predsednik Pahor o vplivu na mlade
Slovesnosti so se udeležili tudi vidni predstavniki slovenskega političnega življenja, med drugim zdajšnji in nekdanji predsednik republike Borut Pahor in Danilo Türk ter ljubljanski župan Zoran Janković, ki je poudaril, da je dan spomina na holokavst tudi opozorilo svetu pred "tistimi, ki govorijo o demokraciji, po drugi strani pa izvajajo dejanja, ki demokracije niso vredna".

Pahor pa je prepričan, da je pomen dneva spomina predvsem vpliv na mlade. "Danes smo v prelomnem trenutku, da zavarujemo mir in svobodo, ki jo mlade generacije jemljejo kot samoumevno, čeprav ni tako. Treba je več govoriti o tej zgodovini, da bi pri mladih ljudeh spodbudili radovednost o tem, zakaj so se rodili v miru in svobodi ter zakaj to ni samoumevno," je na prireditvi povedal predsednik republike.

Poudaril je tudi, da so se z gostitelji in organizatorji prireditve dogovorili, da bodo prihodnje leto k sodelovanju povabili več mladih, so sporočili iz predsednikovega urada.