Predsednik republike Borut Pahor je sprejel ministrico za obrambo Republike Slovenije Andrejo Katič in načelnika Generalštaba Slovenske vojske generalmajorja Andreja Ostermana, ki sta mu, kot vrhovnemu poveljniku slovenskih oboroženih sil, predala poročila o pripravljenosti Slovenske vojske.

"Znašli smo se v položaju, ko se finančna sredstva za Slovensko vojsko in za varnostni sistem naše države v celoti znižujejo, varnostna tveganja pa se povečujejo. Kot predsednik republike in kot vrhovni poveljnik obrambnih sil sem v skladu s svojimi ustavnimi pooblastili dolžan storiti vse, da bo Slovenija ostala ena najbolj varnih držav na svetu," je povedal Pahor.

Poveljnik oboroženih sil je še povedal, da se pri pripravljenosti Slovenske vojske ni pošteno zanašati samo na človeški dejavnik, temveč je treba zagotoviti tudi opremo in pogoje za njihovo usposobljenost.

"Zato ocenjujem, da je nastopil čas za oblikovanje političnega soglasja o zagotovitvi najbolj potrebnih proračunskih sredstev za uspešno delo Slovenske vojske in varnostnega sistema nasploh. Glede varnosti naše države se ne smemo zanašati na današnje stanje, temveč se moramo glede varnosti zanesti na sistem tudi v primeru večjih varnostnih tveganj v prihodnosti," je dodal.

Kako pripravljena je Slovenska vojska?
V poročilu o pripravljenosti oboroženih sil je navedeno, da se je stalna sestava SV v primerjavi z letom 2013 zmanjšala za pet odstotkov, hkrati pa se je povečala njena povprečna starost. Pogodbena rezerva se je prav tako zmanjšala, in sicer 16,5 odstotka. 50 odstotkov bojnih in nebojnih vozil ima pretečeno življenjsko dobo. Izvedba vojaških vaj je bila 70-odstotna.

Poveljstva in enote pa niso povsem usposobljeni glede na seznam bistvenih nalog. Finančna sredstva za vzdrževanje so se v primerjavi z lani zmanjšala za 12 odstotkov, kar pomeni, da je uporabne le 75 odstotkov razpoložljive tehnike, kar četrtina pa ne. Pahor je kot pozitivni zgodbi navedel certificiranje bataljonske bojne skupine za delovanje v okviru zavezništva in izboljšanje pripravljenosti vojske za delovanje v primeru naravnih nesreč.

Želje in realnost
V četrtek je parlamentarni odbor za obrambo obravnaval poročilo o izvrševanju temeljnih razvojnih programov Slovenske vojske v letih od 2008 do 2015 za lansko leto. Natančnejša bi bila letnica od 2008 do 2012, saj glede na poročilo ni bil v te namene potrošen niti evro. Med izvedenimi projekti so navedeni nakupi oklepnikov 8 x 8 patria, lahki oklepniki za radiološko, biološko in kemično obrambo (RKBO) ter dva radarja dolgega dosega. Omenjeni razvojni program je bil sicer ustvarjen v časih, ko je bila Slovenija v gospodarski konjunkturi in se je načrtovalo, da se bo v osmih letih za vojsko porabilo 710 milijonov evrov. Porabljenih pa je bilo nekaj manj kot 122 milijonov evrov.

Ob dnevu Slovenske vojske, ki se zaznamuje 15. maja, je načelnik generalštaba SV Andrej Osterman po poročanju STA-ja opozoril, da vojska zdajšnje ravni pripravljenosti brez višanja sredstev ne bo mogla več vzdrževati. Lani so imeli na voljo 265 milijonov evrov, letos pa jih imajo še pet milijonov manj.

80 odstotkov sredstev se trenutno namenja za plače. Za operativno delovanje, vključeni so tudi stroški usposabljanja, vzdrževanja in delovanja, je namenjenih 17 odstotkov, preostanek pa je namenjen posodobitvi ter nabavi določene opreme in oborožitve.

Obeta se nov srednjeročni program
V pripravi je sicer srednjeročni razvojni program do leta 2020, SV pa je že pripravil vojaški del predloga programa, in sicer na podlagi projekcije finančnih virov do leta 2020 in ob upoštevanju zavez Natu (na leto bi morali za obrambo namenjati dva odstotka BDP-ja). Kot je povedal Osterman, zdaj v programu načrtujejo vzpostavitev regionalne šole za usmerjevalce združenega ognja, nakup določene opreme, večjo pozornost pa želijo nameniti komunikacijskim in informacijskim sistemom, vložki bodo potrebni tudi v sistem vodenja in poveljevanja. Potrebna pa bodo vlaganja v obstoječo opremo, saj nekatera datira v leta tik po osamosvojitvi.