V ponedeljek se bo predsednik Borut Pahor v okviru prvega uradnega obiska po začetku drugega mandata v Bruslju sestal s predsednikom Evropskega sveta Donaldom Tuskom in predsednikom Evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem, v torek pa z generalnim sekretarjem zavezništva Nato Jensom Stoltenbergom.

Visoke predstavnike EU bo Pahor pozval k hitrejšemu in dejavnejšemu vključevanju v prizadevanja za uveljavitev meje med Slovenijo in Hrvaško, kot jo je določilo arbitražno sodišče, so pred odhodom v Bruselj sporočili iz predsednikovega urada.

Vprašanje rešljivo s potrpežljivim dialogom
Pahor sam pa je v govoru v okviru diplomatskega posveta dejal, da bo njegovo glavno sporočilo ob obisku Bruslja to, da je vprašanje uveljavitve meje rešljivo s potrpežljivim dialogom, čimprejšnjim sporočilom iz Zagreba, da določeno mejo sprejema, sporazumevanjem obeh vlad o dokončni delimitaciji in ob dejavnejši vlogi Evropske komisije (EK) pri vsem tem.

Pahor utemeljuje ta poziv s sodelovanjem EK-ja pri nastajanju in sklenitvi arbitražnega sporazuma leta 2009 in načelno pripravljenostjo prvega podpredsednika komisije Fransa Timmermansa za pomoč pri uresničitvi arbitražne odločbe.

Odlašanje in poslabšanje odnosov med državama
Ob tem ocenjuje, da bi lahko odlašanje uveljavitve arbitražne odločbe poslabšalo odnose med državama in opozarja na slab vpliv poslabšanja dvostranskih odnosov na splošno razpoloženje na Zahodnem Balkanu.

Spomnimo, da je Pahor novembra 2009 s hrvaško kolegico Jadranko Kosor podpisal arbitražni sporazum o reševanju vprašanja meje, ki je omogočil odpravo slovenske blokade v hrvaških pristopnih pogajanjih.

Redkobesedni komisarji
V EK-ju so pred Pahorjevim obiskom redkobesedni. Glede vsebine pogovorov so dejali le, da za takšna srečanja ni nikoli vnaprej določenega dnevnega reda in da bosta predsednika razpravljala o aktualnih temah v skupnem interesu.

V komisiji so sicer v povezavi z arbitražo v začetku tedna obe strani pozvali k nadaljevanju dialoga na konstruktiven, primeren in nedvoumen način ter k izogibanju dejanjem, ki bi lahko škodila dvostranskim pogovorom. Ponovili so tudi pripravljenost posredovati v procesu za zagotovitev uresničitve končne razsodbe arbitražnega sodišča in napovedali, da se bodo ob pravem času k temu vprašanju vrnili na tedenskem kolegiju komisarjev.

Vloga Slovenije v EU in Natu
Med temami pogovorov z najvišjimi predstavniki EU-ja in Nata bo tudi vloga Slovenije v obeh organizacijah in pri zagotavljanju miru ter varnosti na Zahodnem Balkanu. V predsednikovem uradu so poudarili, da Slovenija podpira nadaljnjo krepitev in poglabljanje EU-ja ter da želi tudi v prihodnje ostati trdno zasidrana v najbolj integriranem jedru unije.

Nemško-francoski vlak ali višegrajska skupina?
Najbolj zanimiva bo po Pahorjevem mnenju razprava, ali naj Slovenija dejavno sooblikuje pobudo, ki ji bosta dajali glavni ton Nemčija in Francija, ali naj se bolj osredotoči na sodelovanje z višegrajsko skupino. Ob tem je predsednik poudaril, da glede položaja Slovenije znotraj EU-ja ni bistven zgolj politični interes države, kje želi biti, temveč tudi njena usposobljenost, da je tam.

V ospredju pogovorov bo po pričakovanjih tudi Zahodni Balkan. Slovenija je odločna zagovornica nujnosti ohranjanja verodostojne širitvene perspektive za države Zahodnega Balkana. V tem kontekstu bo predsednik v okviru pogovorov v Bruslju izpostavil tudi pomen procesa Brdo-Brioni, ki omogoča odprto razpravo in sodelovanje držav Zahodnega Balkana na vseh področjih skupnih interesov ter tudi obravnavo odprtih vprašanj znotraj regije, so še izpostavili v Pahorjevem uradu.

Zahodni Balkan in Nato
Pahor in generalni sekretar Nata bosta v torek poleg evroatlantske perspektive držav Zahodnega Balkana po navedbah iz predsednikovega urada pregledala še druge ključne teme, vključno s sodelovanjem med zavezništvom in EU.

V Natu pa so pred Pahorjevim obiskom izpostavili, da bo to priložnost za izmenjavo mnenj o varnostnih razmerah na Zahodnem Balkanu in drugje ter za razpravo o pripravah na letošnji vrh zavezništva. "Pričakujemo, da se bo generalni sekretar zahvalil Sloveniji za njeno nenehno zavezanost zavezništvu, vključno z njenimi prispevki v Afganistanu in na Kosovu ter v večnacionalni Natovi bojni skupini v Latviji," je pojasnil Natov uradnik.

Pahor že tretjič z vrhom EU-ja
To bo tretje Pahorjevo srečanje s predsedniki institucij EU od prevzema predsedniškega položaja. Prvič se je z njimi v Bruslju sestal januarja 2013, ko je Bruselj izbral za sploh svoj prvi uradni obisk v vlogi predsednika. Nato se je s Tuskom in Junckerjem srečal oktobra 2015, ko so bili pogovori osredotočeni na begunsko krizo, v ospredju pa je bila tudi arbitraža.

Na sedežu Nata pa bo to sploh prvi obisk predsednika republike od polnopravnega članstva Slovenije v zavezništvu.

Spomnimo, da Pahorju bruseljski politični parket ni tuj. Od leta 2004 do izvolitve za predsednika vlade novembra 2008 je bil evropski poslanec, nato pa se je do februarja 2012 kot slovenski premier redno udeleževal srečanj predsednikov držav ali vlad članic EU.