"Moja manjšinska vlada namerava do konca mandata vse potrebno za nadaljevanje gospodarskega okrevanja, zmanjševanje brezposelnosti, pospešitev izvoza in druge ukrepe," je v odgovoru na poslansko vprašanje dejal predsednik vlade Borut Pahor. Država namreč po njegovi oceni gospodarsko okreva ter vliva upanje ob padajoči brezposelnosti.

Pahor bo nadaljeval javnofinančno konsolidacijo države, problem je le, ker lahko vsakdo, "ki se ne strinja in želi mogoče ohraniti svoj privilegiran položaj ohraniti", sproži referendum in reforme blokira. "Meni je žal, da so reforme padle, a moram spoštovati voljo ljudi. Menim, da bo vsem žal čez čas," je izjavil.
Po Pahorjevi oceni je napačno sklepati, da so referendumi padli zaradi nepriljubljenosti vlade, saj so pred tem zakoni na referendumih padli tudi ob priljubljenih vladah. Poslanca Jakoba Presečnika iz SLS-a je zanimalo, kako namerava vlada - če jo tako lahko sploh kličemo - nadaljevati delo ob dogodkih zadnje čase, ki so "močno načeli njeno kredibilnost".

"Pričakujem ustavno obtožbo"
Poslanec SNS-a Bogdan Barovič je ocenil, da je zaprtje poglavja o pravosodju pri pogajanjih Hrvaške za vstop v Evropsko unijo "teptanje ugleda Slovenije, kršitev mednarodnih sporazumov in izdaja interesov slovenskega naroda", ter premierja vprašal, ali si je Slovenija izpogajala to, kar že ima.

Če je Barovič zares prepričan, da je to izdaja vitalnih nacionalih interesov, naj vloži ustavno obtožbo, je pozval Pahor. Glede sporazuma s Hrvaško je pojasnil, da Sops ostaja veljaven mednarodni sporazum in se v ničemer ne spreminja. Problem, ki se vleče že od uveljavitve sporazuma leta 2001 in ga nobena dozdajšnja vlada ni mogla razrešiti, je, da se v ribiškem delu ni izvajal, je dejal premier. Dodal pa je, da je v pogajanjih dosegel veliko več, kot je bilo pričakovano.

Namignil je, da utegne Evropski svet čez dva dni sprejeti odločitev ter predsednici hrvaške vlade Jadranki Kosor tudi uradno sporočiti, da bo Hrvaška 1. junija 2013 postala članica Evropske unije.

"London dviguje upokojitveno starost na 66 let"
Joška Godca (DeSUS) je zanimalo, zakaj vlada "praktično iz dneva v dan" menja nabor ukrepov za javnofinančno konsolidacijo, vse vrste interventnih zakonov in rebalansov ter s tem še dodatno dviguje nezadovoljstvo ljudi.

Pahor je spomnil na dogajanje po Evropi, kjer "nihče ni zadovoljen", saj povsod sprejemajo ostre reforme (v Londonu so demonstracije zaradi dviga na 66 let za starostno upokojitev). Ker je bila naša pokojninska reforma v ospredju pakta za evro, je pričakoval ostrejšo reakcijo mednarodnih finančnih trgov ob njenem padcu. A so ravno dejanja vlade ublažila posledice, je zagotovil. Bonitetne agencije so oceno znižale za banke in ne za državo ravno zato, ker v Sloveniji ni nastala politična kriza, ker je vlada takoj ponudila roko socialnim partnerjem za nadaljnja pogajanja in ker je svetu zagotovila, da bo z drugimi ukrepi dosegla javnofinančno konsolidacijo, je dejal Pahor.
"Grčija bo morda evropski Lehman Brothers"
Vodjo poslanske skupine SD-ja Dušana Kumra je zanimal premierjev pogled na socialne in varnostne razmere v svetu ter kako se bo Slovenija v tem sotvarju razvijala.

Pahor je spomnil na dogajanje v ZDA, kjer je administracija Ronalda Reagana deregulirala bančno industrijo, kar je pustilo težke posledice. Ameriška vlada leta 2008 ni bila pripravljena s 50 milijardami evrov pokriti moralni hazard finančnikov, ko je banka Lehman Brothers objavila stečaj. Ker pa je to sprožilo verižno rušenje finančnih trgov, je morala zatem v bančni sistem intervenirati s kar 700 milijardami evrov, kar je le kanček od stimulusov leta 2009, ki so omejili recesijo.

Slovenskega premierja zato skrbi, ker se ob vseh teh lekcijah mednarodna skupnost še vedno ni sposobna dogovoriti o resnejšem nadzoru bančnega sektorja. To je nevaren moralni hazard z varčevanjem ljudi ter se jasno kaže pri Grčiji, Irski, Portugalski. Še posebej Grčija bo evropski Lehman Brothers, če grško ljudstvo ne bo podprlo vlade in reform, je potegnil vzporednico z našo državo.