Ob prazniku je državljane nagovoril predsednik republike Borut Pahor, pred predsedniško palačo pa bo postrojena častna straža. Z nagovoroma sta se mu pridružila načelnik republiškega štaba Teritorialne obrambe med slovensko osamosvojitveno vojno Janez Slapar in načelnik generalštaba Slovenske vojske Robert Glavaš.

"Petek, 25. oktober 1991, je bil s strani RS določen kot zadnji dan za umik Jugoslovanske ljudske armade (JLA) iz Slovenije. Bil je lep, sončen in za konec oktobra prijetno topel dan. Na poletu s helikopterjem v Koper sem spremljal ministra, namen poti pa je bil ogled in nadzor natovarjanja zadnjih transportov JLA-ja na ladjo," je v nagovoru državljanov obujal spomine načelnik republiškega štaba Teritorialne obrambe med slovensko osamosvojitvijo Slapar.

"Ob polnoči je bil rok za odhod vojakov bivše skupne države iz ozemlja Republike Slovenije. Tiste noči so iz koprskega pristanišča odplule tudi zadnje ladje z njimi na krovu. Od takrat dalje vojaški škornji korakajo po naši slovenski grudi v suverenem slovenskem ritmu pod okriljem domače zastave, ki plapola izpod Triglava," je v govoru dejal načelnik generalštaba SV-ja Glavaš.

Pahor: Zgodovinski lok zgodbe o uspehu

"Zdi se mi imenitno, da sta nas danes nagovorila prvi načelnik takrat nastajajoče Slovenske vojske šele nastajajoče samostojne slovenske države Janez Slapar in sedanji načelnik Robert Glavaš. V simbolnem smislu predstavljata zgodovinski lok zgodbe o uspehu slovenskega naroda, ki je ustanovil svojo državo, jo s svojo vojsko ubranil in z odhodom zadnjega vojaka agresorske armade dosegel njeno polno suverenost," pa je v nagovoru v predsedniški palači ob dnevu suverenosti poudaril predsednik republike Pahor.

"Sporočilo o nujni potrebi po političnem in vsenarodnem sodelovanju v soočanju z virusom, ki ogroža naša življenja, naše zdravje in našo blaginjo. Tudi tedaj v politično prevratnem letu 1990 je bilo po in pred prvimi demokratičnimi volitvami aprila tistega leta veliko političnih sporov in razhajanj, toda v nekem odločilnem trenutku se je politika hotela in znala osredotočiti na osrednji cilj – osamosvojitev," je Pahor poudaril sporočilo osamosvojitvenih časov. "Sledilo je vsenarodno sodelovanje in na koncu smo zmagali," je nadaljeval Pahor.

Pahor za sodelovanje vlade in opozicije

"Skoraj 30 let kasneje smo se zaradi višje sile znašli v položaju, ko smo tako rekoč spet življenjsko odvisni od političnega in vsenarodnega sodelovanja. Izkoriščam današnjo priložnost, da pozovem vse politične in narodne sile k osredotočanju na premagovanje sedanje zdravstvene krize in iskreno ter tvorno sodelovanje vlade in opozicije. To zdaj ni več samo možnost, to je, po mojem mnenju, življenjska nuja," je sklenil Pahor. Opozoril je, da danes ni vojne kot takrat, pač pa mir: "Zdaj ne potrebujemo vojaške moči, pač pa človeško sočutje. Sodelovanje bo blagodejno vplivalo na splošno razpoloženje".

Dneva odprtih vrat ne bo

V predsedniški palači iz epidemioloških razlogov tokrat ne bo tradicionalnega dneva odprtih vrat, si je pa mogoče predsedniško palačo ogledati virtualno na spletu.

Janša: Nič ni nemogoče, če smo kot narod enotni

Predsednik vlade Janez Janša je ob 29. obletnici odhoda zadnjega vojaka Jugoslovanske ljudske armade (JLA) spomnil, da je Sloveniji "z veliko mero ne le državljanskega poguma, temveč tudi modrosti" uspelo premagati vojsko, za katero je veljalo, da je deseta najmočnejša na svetu.

"Slovenke in Slovenci pa smo lahko ponosni, ker smo v bitkah, ki smo jih bojevali, pokazali tudi izjemno srčnost in čut za čast. Ranjence pripadnike JLA smo zdravstveno oskrbeli brez razlik. Nad agresorskimi vojaki se nismo maščevali, tudi takrat ne, ko so sklonjenih glav odhajali iz Kopra. Tiste mlade fante, ki so jih proti njihovi volji poslali nad nas in ki so najverjetneje mislili, da jih bomo postrojene postrelili, smo s karto za vlak in civilnimi oblekami poslali domov," je spomnil in dodal, da smo lahko kot narod "ponosni na to, da smo bojevali častno bitko". "Današnji dan naj bo zato spomin in opomin, kako nas povezanost v skupnem cilju kot narod ohranja žive in močne," je še zapisal v poslanici ob prazniku in dodal, da nas "zgodovina uči, da nič ni nemogoče, če smo kot narod enotni."

Zorčič se je dotaknil tudi pandemije

Podobno je v poslanici sporočil tudi predsednik DZ-ja Igor Zorčič, ki je ocenil, da je naša naloga, da v spopadu z novim koronavirusom tako kot pred tremi desetletji spet dokažemo, da znamo biti odločni, samozavestni, razumevajoči in solidarni. Spomnil je, da nas letos močno pretresa pandemija covida-19, "pandemija nepredstavljivih razsežnosti, ki ne prizanaša nikomur". "V boju zoper njo pa nas ne slabi samo njeno podcenjevanje, temveč tudi naša neenotnost glede ukrepov zoper njo," je prepričan.

Ocenjuje, da neutemeljeno sejanje dvomov in spodbujanje nezadovoljstva z ukrepi pri nekaterih ustvarjata krivo prepričanje, da je njihov namen zatiranje demokracije. "A ni tako. Namen ukrepov je omejevanje širjenja epidemije, ki se pri vsakem od nas začne z odgovornostjo, solidarnostjo in občutkom za sočloveka, in učinkoviti bodo le, če jih bomo šteli za svoje," je navedel.

27. junija 1991 se je v Sloveniji začela desetdnevna osamosvojitvena vojna, s katero je skušala takratna jugoslovanska oblast ustaviti procese slovenske osamosvojitve. Deseti dan vojne so ob posredovanju Evropske skupnosti Slovenija, Hrvaška in jugoslovansko vodstvo na Brionih dosegli sporazum o prekinitvi ognja in trimesečni zamrznitvi projekta osamosvojitve. A še preden je omenjeni rok potekel, so jugoslovanske oblasti spoznale, da Slovenije ne bo mogoče zadržati v Jugoslaviji, in začeli so se pogovori o odhodu njene vojske s slovenskega ozemlja.

Jugoslovanska ljudska armada (JLA) se je iz Slovenije začela umikati 20. oktobra, za zadnji dan umika pa je bil določen 25. oktober. Takrat sta iz Luke Koper izplula še zadnja trajekta z vojaki JLA-ja, s čimer je Slovenija dokončno postala suverena država.