Kot poroča Dnevnik, je predsednik republike ministrico za pravosodje Lilijano Kozlovič zaprosil za razmislek, ali bi bilo mogoče za bolehne obsojence sprožiti postopek za pomilostitev po uradni dolžnosti. Začetek tega postopka je namreč v pristojnosti ministrice, so navedli.

Pahor meni, da je prihajajoče praznovanje 30-letnice samostojnosti in neodvisnosti odlična priložnost za tak razmislek in morebitno odločitev za to, so pojasnili iz urada predsednika republike.

Kozlovičeva temu Pahorjevemu predlogu sicer ne nasprotuje, a opozarja, da naj bi bilo med starejšimi in bolehnimi zaporniki precej takšnih, ki prestajajo daljše zaporne kazni zaradi kaznivih dejanj zoper življenje in telo ter zoper spolno nedotakljivost.

Pravosodno ministrstvo je tako naklonjeno predsednikovi ideji, a ob predpostavki, da se pri posamezniku skrbno prouči in upošteva teža kaznivega dejanja in druge relevantne okoliščine, če se na primer obtoženec lahko vrne v primerno socialno okolje, so pojasnili na pravosodnem ministrstvu.

Na ministrstvu so obenem pojasnili, da je institut pomilostitve namenjen posameznim obsojencem, a je teh seveda lahko tudi več. Zakonodaja sicer pozna tudi postopek množične pomilostitve, amnestije, ki pa jo mora sprejeti državni zbor v obliki zakona. Ministrica za pravosodje v tem pogledu nima posebnih pooblastil, je pa članica vlade, ki lahko zakone predlaga. Z zakonom lahko poslanci nato določijo, katere skupine zapornikov bodo izpustili na prostost, še navaja Dnevnik.

Šest Pahorjevih pomilostitev

Aktualni predsednik Borut Pahor je sicer med vsemi dosedanji predsedniki države glede pomilostitev najbolj zadržan. Doslej je ugodil šestim prošnjam za pomilostitev. Med njimi je na številne kritike naletela pomilostitev lastnika Sportine Bahtijarja Bajrovića, ki je na začetku sojenja v zadevi Istrabenz priznal krivdo in dobil pogojno zaporno kazen.

Tarča kritik pa je bil Pahor tudi zaradi svoje odločitve v letu 2013, da ne ugodi prošnji za pomilostitev zdravnice Nade Cesarec, ki je bila obsojena zaradi opustitve zdravniške pomoči. Zaradi te odločitve je tedaj komisijo za pomilostitve pri predsedniku republike zapustila nekdanja varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek-Travnik.

Danilo Türk se je za pomilostitev odločil v 19 primerih, Janez Drnovšek pa je v svojem mandatu pomilostil 99 ljudi. Največ obsojencev je pomilostil prvi predsednik Milan Kučan, ki je bil na čelu države dva mandata. V tem času je pomilostil 200 obsojencev.