V trenutnih epidemičnih razmerah bo na začetku šolskega leta za učence, dijake in študente priporočeno samotestiranje v domačem okolju. Brezplačno bodo za učence, dijake in študente hitri testi za samotestiranje v lekarnah na voljo od ponedeljka dalje. Na mesec jih vsakemu pripada po deset. V lekarniški zbornici ob tem prosijo za strpnost v primeru pomanjkanja testov. Ob tem sicer obljubljajo, da bodo storili vse, da zagotovijo nemoteno preskrbo s testi za vse upravičence.

Sorodna novica Počkaj: Glavni cilj samotestiranja je, da šole in vrtci ostanejo odprti

Vlada poudarja, da je bil ukrep pripravljen v skladu s priporočili posvetovalne skupine za spremljanja gibanja koronavirusa pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), to vodi epidemiolog Mario Fafangel. V drugi fazi, ki bi nastopila ob morebitnem poslabšanju epidemične slike, pa skupina predlaga vsakotedensko samotestiranje, ki bi bilo obvezno za vse učence, dijake, študente in udeležence izobraževanja odraslih.

Bo pa šolsko leto zaznamovala tudi vsesplošna draginja, vlada napoveduje, da bo cena šolske malice ostala enaka lanski, podražitev naj bi krila država. Zamrznili naj bi tudi oskrbnine v dijaških in študentskih domovih, tudi tu bi razliko kril državni proračun.

Čeprav je 1. september pred vrati, nekaj ukrepov še ni dorečenih, zato je za pojasnila v Dnevniku Televizije Slovenija gostoval minister za izobraževanje, znanost in šport Igor Papič. Z njim se je pogovarjala Jasmina Jamnik.

Začniva z malicami. Država naj bi torej krila razliko pri teh podražitvah, a predlog zakona o tem je še v javni obravnavi (do 9. septembra), kar torej pomeni, da do začetka šolskega leta ne bo sprejet. Kaj to pomeni za šole in kaj za starše? Bodo malice septembra po lanskih cenah ali dražje?

Da, septembra bodo malice po lanskih cenah. Zakon je tako rekoč nemogoče sprejeti do začetka šolskega leta, imeli smo tudi parlamentarne počitnice. Ampak glavna vsebina tega zakona je, da bodo ti ukrepi glede zamrznitve cen za malice in za dijaške domove veljali celotno šolsko leto. Se pravi od 1. septembra naprej pa do konca avgusta prihodnje leto.

Kako bo to urejeno v vmesnem času? Bodo šole založile denar?

Tako je. Pričakujemo, da šole v tem kratkem času lahko založijo to razliko in pozneje uveljavljajo povrnitev.

Velja enako za oskrbnine v dijaških in študentskih domovih?

Tako je. Tukaj bi izpostavil – govorimo posebej o dijaških domovih, ker so nekako neposredno pod urejanjem samega ministrstva oziroma ministrstvo potrjuje te cene. Študentski domovi so pa bolj samostojni – tukaj bomo pa še videli, kako bo potekalo prihodnje študijsko leto.

Poznate pobudo Inštituta 8. marec. Oni menijo, da bi morala država vsem osnovnošolcem zagotoviti brezplačno kosilo. Mnenja so deljena, predsednik Združenja ravnateljev osnovnih šol Gregor Pečan denimo meni, da gre za populističen predlog in da nekatere šole ne bi zmogle zagotoviti toliko obrokov, da imajo nekatere tudi premajhne jedilnice. Ali vi predlog 8. marca podpirate?

Sorodna novica Inštitut 8. marec želi s spremembo zakonodaje zagotoviti brezplačna kosila v osnovnih šolah

Sama ideja je znana že dalj časa. Seveda to podpiramo, glavna težava pa je izvedba. To je bilo v javnosti že večkrat izpostavljeno, gre za zagotovitev ustreznih prostorov, za pripravo hrane in pa seveda tudi za kadrovske zadeve, saj je treba v takem primeru zaposliti več kuharjev. Eno je dodaten strošek samo za hrano, ampak ti drugi ukrepi – se pravi prostorski in kadrovski – bi pa najbrž zahtevali še bistveno več finančnih sredstev. In pa časovna komponenta je pomembna.

Pričakujem, da prej kot v dveh letih težko kar koli naredimo, seveda če se v javni razpravi uskladimo o tehničnih podrobnostih.

Še eno skrb je ta teden v Odmevih izpostavila predsednica Društva ravnateljev srednjih šol Nives Počkar, to so stroški ogrevanja. Če smo gospo Počkar pravilno razumeli, jo skrbi, kako uskladiti zračenje prostorov, ki je v bistvu glavni ukrep, s katerim gremo v boj proti širjenju virusnih nalezljivih bolezni v tej zimi, s tem, da bodo prostori v šolskih stavbah primerno ogrevani in da pri tem zneski na položnicah za ogrevanje ne bi šli v nebo. Vas to skrbi, ste na to pripravljeni?

Po priporočilu NIJZ-ja je glavni ukrep naravno prezračevanje z odpiranjem oken. Seveda vsi vemo, da v zimskem času ne bomo puščali oken odprtih, gre za kratkotrajna prezračevanja, po nekaj minut. Novejše šole, ki imajo umetne sisteme za kroženje zraka, lahko seveda to izkoriščajo. Bile so tudi pobude, zakaj ne bi tega vgradili vsepovsod. Po moji oceni gre za 1000, 2000 različnih objektov, in če bi želeli v vseh teh objektih to vgraditi, tudi če bi pred dvema letoma začeli, sem prepričan, da nam to ne bi uspelo. Ampak vsi vemo – tudi doma pozimi zračimo prostore, seveda ne v dolgih intervalih, ampak večkrat po nekaj minut. In prepričan sem, da je to tisti najučinkovitejši ukrep. Glede samega kritja stroškov pa to ni neposredno breme za starše, to bomo seveda drugače urejali.