Med poglavitnimi nalogami paritetnega odbora je nadzor uresničevanja vidne dvojezičnosti in rabe slovenskega jezika v javnih ustanovah ter izvoljenih političnih telesih. Slovenska občinska svetnika v Trstu se tako na sejah še vedno ne moreta izražati v maternem jeziku, na okencu marsikatere pošte ni slovensko govorečega uslužbenca, na pravice manjšine se pozablja tudi pri posodabljanju smerokazov in napisov.

"Bolnišnice, zdravstveni domovi, razne izpostave, tu imamo zelo različne nivoje storitev. Recimo na Tržaškem se vidna dvojezičnost zelo malo pojavlja. Tukaj je treba marsikaj postoriti. Na Videmskem, recimo, je to zgledno urejeno," je povedala Ksenija Dobrila, predsednica Slovenske kulturno-gospodarske zveze.

Sorodna novica Pred vrnjenim Narodnim domom zadonela tudi Zdravljica

Decembra se bo izteklo triletno financiranje, s katerim je paritetni odbor zagotovil zaposlitev 40 strokovnjakov, ki skrbijo za prevajanje in nudenje storitev v slovenskem jeziku pri številnih občinah in koncesionarjih javnih storitev. Neuresničenih pravic je še veliko, opozarja predsednik Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj. "Nekako je treba vzeti v poštev spremembo lastništva v Narodnem domu v Trstu, drugo pa so slovenske črke v vseh dokumentih, ki jih nismo še uredili."

Polovico 20-članskega paritetnega odbora naj bi sestavljali Slovenci, drugo pa Italijani. V najnovejši sestavi je več kot polovica slovenskih imen, zato si krovni organizaciji obetata, da bodo zaostanek v delu lahko uspešno nadomestili.