To je le nekaj opozoril nekdanjih varuhov človekovih pravic, ki so se udeležili omizja Društva za ustavno pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Matjaž Hanžek je v povezavi z očitki, da bodo odškodnine izbrisanim državo veliko stale, ugotovil, da "nespoštovanje človekovih pravic stane še več". "Ko sem pred leti hodil od inštitucije do inštitucije, od ministra do ministra - vsi so pri izbrisanih spremenili temo; edino je temo priznavalo ustavno sodišče," se spominja Hanžek, ki je kot sociolog prepričan, da je kriza izgovor za zmanjševanje človekovih pravic. "Že prej smo z neupoštevanjem pravne države povzročili krizo, ki zdaj samo gre naprej," pravi.

Neplačevanje samo prestavili v prihodnost
Opozoril je, da so v času njegovega mandata kot varuha proti koncu leta 2004 ugotovili neplačevanje socialnih prispevkov, saj je bil rok za vzpostavitev evidenc (ne)plačnikov socialnih prispevkov postavljen za leto 2003. Takratno vlado Janeza Janše je Hanžek takoj opozoril na težavo, ki se bo razrastla. Janša mu je takrat odvrnil, da bodo zadevo uredili, saj je to le stvar enega računalniškega programa. "Uredili so tako, da so rok za omenjene evidence prestavili na leto 2010," je dejal Hanžek in pristavil: "Nič se ni naredilo, zdaj se izgovarjajo na krizo, prej pa zavestno ne ena ne druga vlada ni naredila nič," je kritičen Hanžek.

Zdenka Čebašek Travnik: Govorili so, da pretiravam
Ob nastopu funkcije varuhinje je Zdenka Čebašek Travnik opazila subtilne spremembe - "revščina je vkorakala v našo deželo", se je spomnila. Zato je že leta 2008 opozarjala po potrebi vzpostave mehanizmov za pomoč revnim ljudem. "Odzivi so bili, da pretiravam," je dejala Čebaškova, ki je ocenila tudi, da so nosilci "boja za človekove pravice različni, vsak ima nek svoj pečat, je pa skupni imenovalec vseh varovanje človekovega dostojanstva".

Poročil varuha nihče ne bere
Poročila varuha parlamentarcem ostajajo odrinjena, saj smo o težavah stečajnih upraviteljev v okviru vpogleda v vsebinsko delo sodne veje oblasti, o katerih zdaj poročajo mediji, že zdavnaj opozarjali parlament, je opozorila Zdenka Čebašek Travnik. Na njeno pobudo, da se sreča s poslanskimi skupinami, pa so se odzvali samo v NSi-ju, je ponazorila aktualna varuhinja človekovih pravic.

Bizjak: Nov varuh morda ne bo izvoljen
Prvi varuh človekovih pravic Ivan Bizjak je opozoril na možnost, da nov varuh morda ne bo izvoljen, saj je za izvolitev potrebna dvotretjinska večina v parlamentu. Zdajšnji varuhinji se mandat namreč izteče februarja 2013.

Spomnil je, da je Slovenija kot država utemeljena na spoštovanju človekovih pravic in da skoraj polovica ustave temelji na človekovih pravicah. "Danes pa si je ta mlada država nakopala tudi zelo temne madeže na področju človekovih pravic - izbrisane. Po splošnem dojemanju je bilo vse v redu, opozarjati pa kar ni bilo lahko. Veliko število ljudi se je takrat obračalo na varuha. Pravna država ne deluje v svoji polnosti, kar vodi do izgube zaupanja ljudi, da jih lahko država zaščiti," pravi Bizjak.

"Odločujoči posegajo v pravice posameznikov, dopustno je odločati, kaj komu pripada," ugotavlja varuh, v obdobju katerega je bil ustanovljen preživninski sklad. Bizjak vidi potrebo po dodatnem prizadevanju za varstvo in promocijo človekovih pravic in boljše delovanje pravne države.

Marginalizacija varuha od osamosvojitve
Ljubo Bavcon, zaslužni profesor pravne fakultete in predsednik nekdanjega sveta za varstvo človekovih pravic je spomnil, da so se prizadevanja za spoštovanje človekovih pravic v Sloveniji v socialistični ureditvi začela še pred marcem 1988, ko je bil ustanovljen svet. Na začetku 50. let so se začeli spopadi stalinistične in boljševiške koncepcije na eni in in koncepcije demokratičnega socializma na drugi strani, ki je bila vzrok tudi za nastanek Razgledov, Društva za združene narode, prizadevanja za odpravo smrtne kazni.
"Bili smo prepričani, da je po osamosvojitvi vse urejeno z ustavo in da nove sile ne bodo ponavljale tistega, kar je bilo 40 let prej. Izkazalo se je, da oblast skušnjava s težnjo po nadzorovanju vsega. O tem priča podcenjujoč odnos in marginalizacija varuha od osamosvojitve dalje," je opozoril Bavcon.

Spremenjena podoba zahodnega sveta
Povsem se je spremenila podoba zahodnega sveta, ki je nekoč bil vzor, tudi Slovenije. Najvidnejše spremembe so po Bavconovem mnenju, da je totalitarno enoumje zamenjalo pluralistične demokracije, da pa geslo o strpnosti zakriva erupcije nestrpnosti vseh vrst, verskih, nacionalističnih, parlament pa se je prelevil v vladavino parlamentarne večine.
"S človekovimi pravicami je kot z boleznimi - ko medicina obvlada eno, se pojavi druga," je sklenil Bavcon in skupaj z drugimi udeleženci podprl prizadevanja za ustanovitev nacionalne institucije človekovih pravic, ki bi se odzivala na vsako nestrpnost, saj avtoritarne osebnosti izkoriščajo krhkost demokracij za prihod na oblast.