Za SMC je najpomembnejše dejstvo, da so na volitve pripravljeni. "Imamo verodostojen in izvedljiv program ukrepov za vsa temeljna področja družbe in razvoja, imamo ljudi, ki so sposobni soodločati o najpomembnejših vprašanjih naše sedanjosti in prihodnosti, in imamo izkušnjo vodenja države skozi celoten mandat, ki si ga bomo zapomnili po tem, da se je v Slovenijo vrnil optimizem in smo začeli znova razmišljati o tem, kako živimo, in ne več, kako naj preživimo," so navedli.

V SDS-u pravijo, da so "predčasne volitve teden dni pred rednimi volitvami in odstop vlade Mira Cerarja z vsem spremljajočim dogajanjem samo še ena izmed številnih volilnih prevar, ki smo jim priča v Sloveniji". "Zadnje tedne smo tako spremljali obračune med koalicijskimi partnerji in brezglavo koalicijsko vlaganje zakonov na eni strani, hkrati pa smo ponovno doživeli pomanjkanje volje za reševanje bistvenih problemov za slovensko državo, kot je primer NLB in z njim povezane sodbe na Hrvaškem. Namesto resnega zaključka mandata smo bili pred volitvami priča le še dodatnemu plenjenju države in davkoplačevalcev," so dodali.

Iz SD-ja so sporočili, da je odločitev o razpisu volitev v pristojnosti predsednika republike in jo kot tako spoštujejo. Navedli so, da so na volitve pripravljeni, ostajajo pa pri stališču, da bi bilo v največjem interesu države, če bi bile volitve ob prvem mogočem roku.

V DeSUS-u so pričakovali, da bodo volitve 3. junija, da se bo kampanja lahko začela po prvomajskih praznikih. "Na volitve smo že dolgo pripravljeni, tako da teden prej ali pozneje ne igra vloge," so navedli.

Za NSi je to legitimna odločitev Pahorja. Ponovili so, da moramo v Sloveniji čim prej dobiti novo, operativno vlado s polnimi pooblastili, ki se bo lotila pomembnih izzivov, ki so pred nami.

V Stranki Alenke Bratušek menijo, da bi volitve tako ali tako bile na začetku junija. Zato to, da je datum predčasnih volitev tako blizu datuma, ko bi imeli redne volitve, po njihovem prepričanju zgolj potrjuje, "da je predsednik vlade Miro Cerar odstopil, da bi se ognil odločitvam o drugem tiru, o plačah v javnem sektorju, odgovornosti glede napak pri upravljanju NLB-ja in odvrnil pozornost s kaosa, ki ga njegova vlada pušča v zdravstvu".

Za koordinatorja Levice Luko Mesca je bolj kot datum volitev bistveno to, kaj bodo do takrat naredili. Spomnil je, da je trenutno v parlamentarni obravnavi več predlogov zakonov, ki čakajo na zakonodajni epilog. "V Levici si želimo, da bi uredili predvsem dve stvari, ki se vlečeta že celoten mandat: otroške dodatke za 48.000 revnih otrok in zagotovitev nadzora nad študentskimi organizacijami - ŠOS in ŠOU," je opomnil.

Nastop na volitvah napovedalo 20 strank
Nastop na letošnjih parlamentarnih volitvah je že napovedalo več kot 20 strank. Med njimi so vse zdajšnje parlamentarne stranke (SMC, SDS, DeSUS, SD, NSi, Levica in Stranka Alenke Bratušek), stranke, ki so nekoč že bile v parlamentu in se želijo vanj vrniti, pa tudi nekatere novoustanovljene.

V parlament se bosta tako poskušali vrniti zunajparlamentarni stranki SLS in LDS, za poslanske mandate pa se bo potegovala tudi Združena levica - Demokratična stranka dela, ki je bila sicer del v parlament uvrščene koalicije Združena levica na prejšnjih volitvah.

V predvolilnih mesecih letošnjega leta so se z namenom nastopa na volitvah ustanovile tudi stranke Za zdravo družbo, Gibanje Skupaj Naprej ter Davkoplačevalci se ne damo več, novinar Bojan Požar je prevzel Listo za Maribor in jo preimenoval v Listo novinarja Bojana Požarja, Nova ljudska stranka Slovenije in Glas za otroke in družine pa sta sklenili predvolilno koalicijo Kangler & Primc - Združena desnica.

Nove stranke poslancev
Na volitvah bodo nekateri zdajšnji poslanci DZ-ja nastopili s svojimi strankami. Bojan Dobovšek se na volitve podaja z lani ustanovljeno Dobro državo, Janko Veber pa je letos ustanovil stranko Sloga. Poslanec Andrej Čuš bo na tokratnih volitvah nastopil na čelu stranke Zeleni Slovenije, ki odslej v nazivu nosi tudi njegovo ime in je dogovor o skupnem nastopu na volitvah podpisala z več drugimi organizacijami, s katerimi želijo predstavljati t. i. tretji blok.

Za glasove volivcev se bodo potegovali tudi Solidarnost, Gibanje Zedinjena Slovenija, Socialna stranka Srbov Slovenije ter Lista za pravičnost in razvoj, volilni tekmi pa se bo zagotovo pridružil še kdo.