Na soočenju parlamentarnih strank na TV Slovenija so sodelovali: Vinko Gorenak (SDS), Mark Boris Andrijanič (NSi), Matej Tašner Vatovec (Levica), Urška Klakočar Zupančič (Gibanje Svoboda), Ernest Petrič (Povežimo Slovenijo) in Ivan Gale (Dobra država, Naša prihodnost).

Oddajo je vodil Igor Pirkovič.

Zaupate v slovensko sodstvo?

Na vprašanje, ali zaupate v slovensko sodstvo, je najprej odgovarjala Urška Klakočar Zupančič (Gibanje Svoboda). Dejala je, da kot nekdanja sodnica absolutno zaupa v sodstvo. "Verjamem trdno, da je neodvisno, da je nepristransko. Sodstvo je tretja veja oblasti," je poudarila in dodala, da verjame, da sodniki "sodijo tako, kot je treba v skladu z zakoni in ustavo".

Vinko Gorenak (SDS) je glede zaupanja v sodni sistem povedal, da ima na osebni ravni dobre izkušnje. Po njegovem mnenju ne gre za vprašanje, na katero lahko odgovorimo z da ali ne. "Verjamem, da pretežni del sodnikov svoje delo opravlja izjemno dobro, ampak potem pridemo do posameznih primerov, ki vržejo izjemno slabo luč na pravosodje," je sklenil.

Matej Tašner Vatovec (Levica) je dejal, da v stranki Levica do sodstva na splošno niso bili kritični. "Mislim, da je sodstvu treba zaupati, na eni točki pa je absolutno treba biti kritičen, pri razliki med tistimi, ki si lahko privoščijo pravno zastopstvo, ekipe odvetnikov, in tistimi, ki si ne morejo," je navedel, da razlika med bogatimi in revnimi v sodnem sistemu igra preveliko vlogo.

Ernest Petrič (Povežimo Slovenijo) je v uvodu povedal, da ima vse življenje sodstvo in vladavino prava za enega od temeljev zdrave države. "To je tako pomembno, da si kar težko predstavljamo. Država, v kateri ljudje sodstvu kaj dosti ne zaupajo, mi mogoče tule mu zaupamo, sem slišal, a ko se pogovarjam z ljudmi, pa številni ne delijo tega mnenja," je pristavil in dodal, da v slovenskem sodstvu zagotovo imamo težave.

Ivan Gale (Naša prihodnost in Dobra država) je povedal, da zaupanje v sodstvo še obstaja. "V zadnjih dveh letih se je to zaupanje še posebej skrhalo. To je še edino, kar državljanu preostane, sploh v načelu delitve oblasti, kjer naj bi bila oblast razdeljena na tri veje, je prišlo do nesramnega zlitja zakonodajne in izvršilne veje oblasti," je navedel in dodal, da lahko zgolj sodstvu še zaupamo, da "bomo živeli v pravni državi, vse drugo je pa nevredno komentarja".

Mark Boris Andrijanič (NSi) je v uvodu opozoril, da mora biti razkorak med pravom in tem, kar je prav, čim manjši. "Lahko rečem, da je moje zaupanje v pravosodni sistem visoko, ni pa brezmejno. Vsi vemo, da naša pravna država ne deluje čisto tako, kot bi morala," je nadaljeval in dodal, da ko gre za manjše kazenske zadeve sistem dobro funkcionira, ko gre za težko kriminaliteto, se pa "zatakne".

Nepristranskost sodnikov

"Nekdanji sodnik Zvjezdan Radonjić je nedavno dejal, da gre za cel sistem, državo znotraj države, ki je tako zaščitena, da si drzne delati, kar koli se ji zahoče, tudi takšne stvari, ki se jih ne bi upali v totalitarnih državah. Kako to komentirajo parlamentarne stranke?" je vprašal voditelj.

Klakočar Zupančič (Gibanje Svoboda) Radonjiću ne verjame in zatrjuje, da takšnih izjav ne bomo slišali od nobenega drugega sodnika. Sama je v sodstvu delala 12 let in po lastnih besedah nikoli ni doživela nikakršnega pritiska, nobenega poskusa podkupnine ali drugih nečednosti. Je pa mnenja, da je treba delo v sodni upravi nekoliko prevetriti, modernizirati. Temo videza nepristranskosti je komentirala z besedami, da so sodniki ljudje s prepričanji in svetovnimi nazori, pomembno je le, da jih pustijo pred vrati sodnih dvoran.

Gorenak (SDS) je mnenja, da je videz nepristranskosti sodnikov izjemnega pomena. Težko verjame, da bo dobil pravično sojenje od sodnika, ki gre na zabavo SD-ja in tam veseljači. Zastavil je tudi stališče, da mora biti sodstvo kot kateri koli drugi državni sistem podvrženo kritiki. Vedeti moramo, ali sodniki izpolnjujejo pogoje za sodniško službo, in pri tem spomnil na primer vrhovnega sodnika Masleše.

Tašner Vatovec (Levica) videza nepristranskosti ne vidi kot težave, pomembno je le, da je sodnik zmožen soditi profesionalno. Kritično ost je obrnil nazaj v SDS in dejal, da "s tem človekom SDS že zelo dolgo operira". Spomnil je še na primer Kanglerja in prisluhov, po katerih naj bi Kangler nekemu mariborskemu sodniku ponujal jelena, in primer ministra Vizjaka, ki je v prisluhih dejal, da bo sodnikom "trl jajca". To sta visoka funkcionarja obstoječe vlade, je opozoril poslanec Levice. Gorenak je na to odvrnil, da Radonjić s SDS-om nima nič.

Petrič (Povežimo Slovenijo) je poudaril, da je integriteta sodnikov steber pravne države. Zagotoviti jo je mogoče le v sodelovanju s sodstvom, je predstavil svoje stališče. Pogreša sicer stremljenje k višji strokovnosti znotraj sodstva – le strokoven sodnik je lahko neodvisen –, in neodvisnost v smislu, da je posamezni sodnik zmožen soditi tudi proti temu, kar mu narekuje njegov pogled na svet.

Vladavina prava v Sloveniji

"Petkovi protivladni kolesarji opozarjajo, da vlada Janeza Janše ruši vladavino prava v Sloveniji, na to so pred časom opozorili tudi s transparentom v Bruslju. Je treba v Sloveniji res zaščititi vladavino prava pred razkrojem?" je vprašal voditelj.

Gale (Naša prihodnost in Dobra država): "Kar se tiče vladavine prava, mislim, da se je ta termin vladavina prava nadomestil s pojmom vladavina pravih, ljudi, ki zaničujejo, ponižujejo, zatirajo in razdvajajo slovenski narod. Temu je treba reči ne, dovolj je polarizacije," je odvrnil Gale in spomnil na neustavne vladne odloke ter se vprašal, kako lahko običajen državljan zaupa v pravno državo, če so "najvišji nosilci oblasti jezdeci protiustavnosti".

Andrijanič (NSi) je dejal, da v stranki spoštujejo pravosodje, kar ne pomeni, da do njega ne bi smeli biti kritični, kadar je to potrebno. "Živimo v odprti in demokratični družbi, kjer mora biti zaželena vsaka kritika," je dodal. V stranki si po njegovih besedah po nemškem zgledu želijo vpeljati poskusno dobo v trajanju petih let, preden je trajni sodniški mandat podeljen.

Klakočar Zupančič (Gibanje Svoboda): "Kaj pomeni vladavina prava? To ne pomeni ničesar drugega, kot da vlada pravo, pravo, ki je enako za vse in ki so mu podvrženi vsi družbeni podsistemi." Poudarila je tudi dejstvo, da je naloga prava, da ščiti šibkejše in ščiti državljane pred zlorabami oblasti. "Vladavina prava pomeni, če povem slikovito, da se oblasti natakne uzda in da se jo drži na vajetih," je sklenila.

Gorenak (SDS) je povedal, da v programu stranke SDS nikoli ni bilo niti besede o ukinitvi trajnih mandatov sodnikom. "Trajni mandat je pridobitev Evrope in tega ne moremo, daljša preizkusna doba pa zagotovo," je povedal. "Gospodje kolesarji, protestniki po Ljubljani ali pa v Bruslju, to je privilegiran del družbe, ki živi na račun davkoplačevalcev in ne dela nič," je povedal in petkovim kolesarjem predlagal, naj "gredo raje na Kozjansko kopat krompir in past krave".

Tašner Vatovec (Levica) je glede vladavine prava dejal, da je to temeljno načelo, ki govori o tem, da smo pred zakonom vsi enaki, da ni "nobene razlike med elito in navadnimi smrtniki". "Gospod Kacin, govorec vlade v času lockdowna oz. zaprtja države, ko se ni smelo iz lastne hiše, je šel dopustovat na Hrvaško, gospa Kustec je bila na zakuski olimpijskega komiteja brez maske, tudi njej se ni nič zgodilo, dostavljavec hrane, ki je jedel burek na stopnišču cerkve sredi Ljubljane, pa je dobil kazen," je spomnil. Glede protestov je dejal, da so bili upravičeni, saj sta SMC in DeSUS izdala svoje volivce, vlada pa je epidemijo "zlorabila za svoje finančne interese".

Petrič (Povežimo Slovenijo) je pripomnil, da v kontekstu neodvisnosti treh vej oblasti to pomeni, da se predstavniki ene veje oblasti naj ne bi vtikali v odločitve druge veje oblasti. "Po volitvah, kakor koli bodo že izpadle, smo dolžni narediti resen napor, da bomo okrepili našo vladavino prava," je dejal in dodal, da ni vse slabo, a "problemi zagotovo so".

V nadaljevanju razprave je Andrijanič (NSi) komentiral dve zadevi. Najprej je predlagal digitalizacijo sodstva. Meni, da bi s tem povečali transparentnost sodišč, kar naj bi okrepilo tudi zaupanje javnosti v postopke. Med drugim bi na spletu objavil vse sodbe in prenašal obravnave, stranke bi lahko s sodišči poslovale elektronsko. Kot drugo je komentiral protiepidemične ukrepe, ki jih je sprejemala vlada. "Nikoli ni vse v redu, vedno je prostor za izboljšave," je dejal in dodal, da pa so evropske države sprejemale podobne ukrepe, nekatere tudi precej strožje. "Ne le to: pri nas smo imeli ogromno neprijavljenih protestov. Drugod ni tako. Če v Londonu, Bruslju, Parizu, Berlinu želi nekdo organizirati neprijavljen protest, bo ta trajal samo do prihoda prvega policista, in tam so policisti tudi precej ostreje obračunali s protestniki kot pri nas," je navedel Andrijanič.

Klakočar Zupančič (Gibanje Svoboda) je po Andrijaničevem odgovarjanju opozorila, da se lahko človekove pravice omejujejo samo z zakonom, pri nas pa zakonske podlage za tovrstne protiepidemične odloke ni bilo, kar je ugotovilo tudi ustavno sodišče. Domneva, da so v drugih državah zakonsko podlago imeli. Če bi bila ona na oblasti med epidemijo, bi najprej poskrbela za ustrezen zakon in nato pri sprejemanju ukrepov poslušala stroko. Ostro je kritizirala ravnanje policije. Na Andrijaničev predlog spletnih prenosov se je odzvala z opozorilom, da bi se lahko obravnave spremenile v resničnostni šov.

Na kritike policije od predhodnice je Gorenak (SDS) opomnil, da je policijska stroka ravnanje ocenila kot ustrezno. Glede vladanja z odloki pa je dejal, da v Italiji ukrepov ni sprejemala vlada, temveč kar minister. Gorenak je poudaril še nekaj, kar ga moti: domnevna negativna selekcija v sodstvu. Spomnil je na poskus imenovanja predsednika vrhovnega sodišča leta 2012. Takrat je padel kandidat Šorli, poslanka leve stranke Darja Lavtižar Bebler pa je dejala, da levi pol zanj ne bo glasoval, ker je sodeloval v senatu, ki je oprostil Pavla Ruparja (in Šorli je celo glasoval Ruparju v škodo). Je pa postal predsednik vrhovnega sodišča pozneje nekdo, ki je umore, "čiste strele v hrbet" beguncem na meji, ki so bežali v Italijo, verificiral kot "dogodek", se je hudoval Gorenak.

Petrič je vse stranke pozval, naj pri imenovanju sodnikov nehajo gledati na strankarsko ali svetovnonazorsko pripadnost. Še posebej za ustavne sodnike bi morali dobiti najboljše, ki jih v Sloveniji premoremo, je izjavil.

Tašner Vatovec se s tem ni strinjal, temveč je dejal, da je ustavno sodišče specifično in se ne bo strinjal z imenovanjem človeka, ki ima "antične" poglede na svet, pa če je še tako strokoven.

Nevladne organizacije

Gorenak (SDS) je glede nevladnih organizacij dejal, da "prihaja do hudih zlorab na levem političnem polu". Po njegovih besedah leve stranke nevladne organizacije uporabljajo za izvajanje politične propagande. Nevladnikom, ki "ne delajo nič in se grejo politiko", bi bilo treba vzeti javna sredstva, je nadaljeval. "Imamo vrsto nevladnih organizacij, ki jim je ta vlada še kako naklonjena in jim je namenila veliko sredstev, govorim o gasilcih, Rdečem križu, Karitasu itd.," je pristavil, da aktualna vlada sicer nekatere nevladnike podpira.

Tašner Vatovec (Levica) je vladne grožnje nevladnikom z inšpekcijami označil za patetične. Po njegovih besedah je težava to, da "ta vlada ne zna poslušati ljudi". Po njegovih besedah so skupaj s civilno družbo uspeli z akcijo Petka za nasmeh ubraniti brezplačna kosila v šolah za revne otroke, v ustavo se je vpisala pravica do pitne vode in s pomočjo sindikatov se je doseglo zaprtje trgovin v nedeljo. "Absolutno je treba zagotoviti financiranje nevladnim organizacijam in jih ves čas poslušati," je sklenil.

Petrič (Povežimo Slovenijo) je dejal, da so nevladne organizacije del sodobnega sveta, a tisti, ki jim daje denar, ima pravico preveriti, kaj se s tem denarjem dogaja. "Občutek, ki je nastal, da so nevladne organizacije nekaj negativnega, škodi njihovemu delu, ki je izjemno pomembno," je dejal.

Klakočar Zupančič (Gibanje Svoboda) je poudarila mnenje, da so bile nevladne organizacije v zadnjih dveh letih "razum te družbe". Dejstvo, da so nevladniki postali nadzorniki nad pravosodjem in zakonodajo, po njenem mnenju kaže na to, da smo v tem času doživeli razpad oz. ponižanje nadzornih institucij v državi. Izpostavila je Društvo za promocijo tradicionalnih vrednot, katerega predsednik je Urban Purgar, in ki je dobilo status društva v javnem interesu od ministrstva za kulturo. "Gre za neonacistično organizacijo, te pa res nimajo česa iskati med nevladnimi organizacijami," je sklenila.

Gale (Naša prihodnost in Dobra država) je povedal, da v zadnjih dveh letih ni le sobival z nevladnimi organizacijami, ampak je tudi ustanovil Center za zaščito žvižgačev, kjer podporo nudijo vsem – ne glede na njihovo politično pripadnost. "Civilna družba je hrbet države, brez nje ni odprte in demokratične države," je dejal in pristavil, da je nujno treba zagotoviti samostojni steber financiranja z zelo močnim vzporednim nadzorom. "Tako se bomo lahko uprli številnim korupcijskim praksam in pranju denarja, ki se v nevladnih organizacijah dogajajo," je sklenil.

Andrijanič (NSi) je dejal, da v stranki z nevladniki "tesno sodelujejo". "Civilna družba igra zelo pomembno vlogo v vsaki demokratični državi in Slovenija ni nobena izjema, samo poglejte naša gasilska društva, druge prostovoljske organizacije, kako veliko delajo v lokalnih okoljih," je pristavil in dodal, da je predlog NSi-ja, da bi državljani večji delež dohodnine lahko namenili nevladnikom.

Mediji in pluralnost

"Mediji so na neki način veja oblasti, pluralni mediji pa pogoj demokracije in svobodnega, informiranega odločanja volivcev. Kakšni so odnosi strank do medijev, do kritik medijev in do koncepta pluralnosti," je prisotne vprašal voditelj Pirkovič.

Gorenak (SDS) ocenjuje, da v Sloveniji še nimamo pluralnosti medijev. Opozoril je na nekaj, kar vidi kot dvoličnost levice. "V nos ji gre Nova24 z 800.000 evri vložka Madžarov, ne pa 200-milijonski vložek v televizijo POP TV, ki "24 ur na dan napada vlado". Nadalje levega pola ni bilo, ko je programski svet RTV SLO še vodil nekdanji predsednik komunistične partije; ni ga tudi motilo, da leta 2012 v programski svet ni bi izvoljen noben predstavnik opozicije, danes, ko se je situacija ponovila v drugi smeri, pa se levi pol huduje," je naštel Gorenak.

Tašner Vatovec (Levica) je odgovoril, da ni težava Nova24 sama po sebi, težava je, da hoče oblast njen koncept preslikati na RTV SLO. Težava je hiranje STA-ja, pa menjava odgovornih urednikov na Siolu že prvi dan, predsednik vlade pritiska na medije in posamezne novinarje, to počne tudi Ukom, je naštel poslanec Levice. Politika se mora nehati vmešavati v RTV SLO, je nadaljeval. "V tej hiši sta trenutno kar dva nadzorna sveta, pa programski svet, kjer je koalicija enostransko imenovala samo svoje predstavnike, menjani so uredniki, utišane so kritične oddaje, kot sta Tarča ali Studio City," je dejal.

Voditelj oddaje Pirkovič je Vatovcu repliciral, da je najbrž neveden, saj te oddaje niso ukinjene, temveč so namesto njih soočenja predvolilne kampanje; nato se bodo vrnile.

Petrič (Povežimo Slovenijo) je dejal, da bo najbrž redko kdo v Sloveniji dejal, da imamo res dobro stanje na področju pluralnosti medijev. "A podobno kot pri pravosodju moramo to zgolj spodbujati, negovati, dajati signale, da si želimo neodvisnega dela; ne pa medijev, ki bi trobili v naš rog. Če bomo to počeli pet, deset let, bomo na koncu dobili vsebine, ki jih bomo z veseljem vzeli v roke," je ocenil.

Pirkovič je Galeta (Dobra država, Naša prihodnost) soočil z ravnanjem kandidata za poslanca na njegovi listi, ki se je na enem od protestov fizično lotil snemalca. Gale je odvrnil, da se z dejanjem ne strinja. Kar se pa tiče pluralnosti medijev, je bil Gale posebej kritičen do RTV SLO. Eno novonastalo stranko s poslanko, ki je prišla iz obstoječih parlamentarnih strank, je uvrstila med parlamentarna soočenja, drugi dve s takšno lastnostjo pa ni. Šele ko so začeli rožljati s tožbami in inšpekcijami, je "vladni samodržec na čelu te hiše" odločil drugače, je bil kritičen Gale.

Andrijanič (NSi) je zadevo komentiral za besedami, da razdeljenost Slovenijo ubija in žene mlade iz države. "Prepirljivost se mora nehati, ne nazadnje se bomo morali usesti za isto mizo in sestaviti veliko koalicijo, postaviti smer razvoja države," je sporočil navzočim. Glede medijev pa je podobnega mnenja kot za pravosodje: "Absolutno jih je treba spoštovati, se pa o njih lahko tudi odkrito pogovarja. Zasebni mediji izbirajo svojo pot, je pa treba pri RTV SLO doseči uravnoteženost po zgledu BBC-ja," je navedel minister NSi-ja. Potrebne so spremembe v smeri večje uravnoteženosti, pluralnosti, inkluzivnost, je zatrdil.

Klakočar Zupančič (Gibanje Svoboda) medije vidi kot četrto vejo oblasti. "Imajo velik vpliv na ljudi, ti ponotranjijo, kar medij govori," je navedla. Mediji so ogledalo družbe, kakršni koli posegi vanje so nedopustni. "Mediji morajo biti kritični do vseh, v medije ne sodi nobena osebna diskreditacija na podlagi laži; in tisti, ki se boji odseva v ogledalu, je v vojni z mediji," je še dejala.

Kaj bo, če vam volivci zaupajo svoj glas?

Gale (Naša prihodnost in Dobra država): "Vsi, ki mislite, da gre za desno in levo polarizacijo, ne gre za to tekmo. Največkrat gre za igro levih in desnih proti državljanom. Temu je treba odločno reči ne." Vsem, ki jih bodo podprli, je Gale obljubil "najučinkovitejši obračun s korupcijo in kriminalom v zgodovini države".

Andrijanič (NSi) je dejal, da v NSi-ju ničesar ne skrivajo in so popolnoma transparentni brez "stricev ali tet iz ozadja". Po njegovih besedah imajo v prihodnost usmerjen program in mlado ter učinkovito ekipo, ki ima kaj pokazati. "Gradijo se nove ceste, domovi za upokojence, mostovi itd., stvari se premikajo na bolje," je dejal in dodal, da imajo željo po medsebojnem povezovanju in sodelovanju.

Tašner Vatovec (Levica) je dejal, da je "Levica pred leti izšla iz ljudi". Po njegovih besedah bodo še naprej poslušali ljudi, sodelovali s civilno družbo in vsa štiri leta vodili politiko tako, da bo delala v korist ljudi. "Osnovna premisa Levice je skrb za človeka, ne pa za ostale interese," je sklenil.

Petrič (Povežimo Slovenijo) je povedal, da so gibanje ustanovili, ker jim je bilo dovolj "razkola v Sloveniji". "Ena stran drugi ne prizna ničesar dobrega, vse je narobe, kar dela druga stran. Tako neka moderna država in družba ne more živeti. Skupaj smo odgovorni," je nadaljeval in dodal, da bomo stvari premaknili naprej zgolj skupaj.

Gorenak (SDS): "Očitajo nam, da delimo predvolilne bombončke. Jaz pravim ne, bombonjere. Tudi v prihodnje bomo skrbeli za ljudi, tako kot zdaj skrbimo." Po njegovih besedah bodo, če zmagajo na volitvah, roko sodelovanja ponudili vsem strankam.

Klakočar Zupančič (Gibanje Svoboda): "Gibanje Svoboda je mlada stranka, usmerjeni smo v prihodnost. Kot ime pove – svoboda, se mi zavzemamo za svobodno življenje na vseh področjih. Svoboda, ki je omejena samo s svobodo drugega. Želimo si pravne države, sodelovanja s civilno družbo, spoštovanja neodvisnosti medijev." Dodala je še, da temeljijo na treh stebrih – zeleni preobrazbi, reformi zdravstva in medgeneracijskem dialogu.