Kako prekiniti usoden molk o dogajanju med štirimi stenami? O tem so v oddaji Tarča razpravljali višji policijski inšpektor Alojz Sladič, vrhovna državna tožilka Mirjam Kline, predstavnica centrov za socialno delo Tatjana Milavec in raziskovalka družinskega nasilja z ljubljanske filozofske fakultete Jasna Podreka.

Oddajo je vodila Nataša Markovič.

Sladič: Neredko se vračamo v iste družine

"Policija ravna predvsem skladno z zakonom, torej izvaja tiste ukrepe, ki so predpisani in še več za zaščito žrtev. Odrejeni so zaščitni ukrepi prepovedi približevanja," je povedal policijski inšpektor Alojz Sladič in dodal, da ti ukrepi prepovedi približevanja pogosto ne pomagajo. "Ugotavljamo, pri dnevnem spremljanju, da so v kar v velikem deležu kršeni, letos so kršitve v kar tretjini primerov," je navedel in dodal, da je bil v prejšnjih letih ta odstotek še višji.

Ko mine maksimalnih 60 dni prepovedi približevanja, se storilec preprosto lahko vrne v domače stanovanje. Glede ponovitev je Sladič dejal, da se z novimi intervencijami "neredko vračajo v iste družine", ker se težava ponovi.

Na voljo pa so tudi drugi ukrepi, in sicer pridržanje storilca, je dejal Sladič. Kadar obstajajo priporni razlogi, pa policija predlaga tožilstvu privedbo k preiskovalnemu sodniku in odreditev pripora. Na voljo je tudi kratkotrajnejše policijsko pridržanje, a to zaradi kratkotrajnosti ni ravno učinkovita zaščita žrtve.

Sorodna novica Policisti preverili varnost žrtve sobotnega umora dve uri pred napadom

Je nadzor prepovedi približevanja ustrezen?

"Ukrep prepovedi približevanja je zagotovo izjemno pomemben in velikokrat učinkovit, vprašati pa se je treba, ali je nadzor zadosten," je povedala Jasna Podreka z oddelka za sociologijo na ljubljanski filozofski fakulteti in dodala, da gre za izjemno nevarne posameznike, ki "postanejo najnevarnejši takrat, ko se njihova pozicija moči zamaje in nekdo nastopi zoper njega". "Policisti ta nadzor izvajajo dnevno, večkrat dnevno," je dodal inšpektor Sladič in dodal, da se ga največkrat izvede tako, da policija pride na dom žrtve in vzpostavi stik.

Bi se morali pogosteje odločati za pripore?

"Pripor se lahko odredi ob več predpostavkah. Obstajati mora utemeljen sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, za katero se lahko odredi pripor, hkrati pa mora obstajati vsaj ena izmed treh stvari – bodisi ponovitvena nevarnost, begosumnost ali pa vplivanje na priče," je povedala vrhovna državna tožilka Mirjam Kline. Po njenih besedah je nedavna sodba vrhovnega sodišča zaostrila te pogoje, saj sama teža kaznivega dejanja, ki se presoja v ponovitveni nevarnosti, ni dovolj, podani morajo biti še drugi priporni razlogi, druge okoliščine, način storitve kaznivega dejanja, osebne okoliščine storilca itd., je naštela. "Vse to mora kazati na to, da bo dejanje ponovil ali pa izvedel dejanje, s katerim grozi," je dodala.

(Ne)moč CSD-jev

Centri za socialno delo imajo malo moči nad storilcem. "Nimamo prisilnih sredstev, storilca ne moremo privesti na center za socialno delo (CSD), a ko dobimo obvestilo, vedno storilca, povzročitelja nasilja povabimo na pogovor," je povedala predstavnica centrov za socialno delo Tatjana Milavec. Po statistiki se tega pogovora udeleži 70 odstotkov nasilnežev, naslednji korak pa sta motivacija za spremembo vedenja in vključitev v programe, je dodala in dodala, da storilcev, ki bi se vključili v programe, ni veliko.

"Prepoved približevanja sama po sebi ne zadostuje. Ugotavljam, da so bili uspešno rešeni tisti primeri, kjer so bile vse institucije vključene in so delale na različnih frontah. Tako aktivno s povzročiteljem kot z žrtvijo in samo zgodbo," pa je izpostavila Podreka. "Vedno me zmoti, ko uporabljamo težavna, disfunkcionalna problematična razmerja, tu govorimo o nasilnih razmerjih, kar je nekaj popolnoma drugega, uporabljanje tovrstnih izrazov pa preprečuje to, da ne znamo prepoznavati nasilnih razmerij in ukrepati preventivno, kot bi morali," je dodala.

Sorodna novica Osumljenca umorov v Gerečji vasi naj bi že privedli pred preiskovalnega sodnika

Dejala je še, da tako žrtve kot tisti, ki za dogajanje vedo, pogosto ne podajo prijave. V analizi sodb je namreč ugotovila, da so bili v dejanskih primerih sosedje, člani družine, znanci, prijatelji pogosto seznanjeni z nasiljem ali grožnjami, pa nihče ni posredoval, dokler ni postalo moteče za okolico. Grožnjam, čeprav hudim, pa preprosto niso verjeli.

Kaj pa so sprožilci umorov in podobnih hudih kaznivih dejanj v intimnih partnerskih razmerjih? Po besedah Jasne Podreke je ključen pokazatelj predhodno nasilje, ki se stopnjuje po resnosti in teži in ki ga spremljajo s tem povezane hude grožnje. Individualni dejavniki, ko so alkoholizem, slab socialni status, vedenjske motnje, so lahko tudi sprožilci, ampak navadno le sekundarni, ne pa primarni, je navedla.

Zelo veliko je primerov že podanih kazenskih ovadb, pa žrtve nato kazniva dejanja zanikajo. Po navedbah Mirjam Kline je takšnih primerov celo 60 odstotkov. Žrtev pride na policijsko postajo, policija poda ovadbo, tožilec poda zahtevo za preiskavo, nato pa se žrtev odpove pričanju. Povrhu so sosedje velikokrat nepripravljeni pričati po načelu "nič ne vidim, nič ne slišim, nič ne govorim", je zatrdila tožilka. Predstavila je tudi konkreten primer. Dobili so kazensko ovadbo zaradi nasilja v družini, zanemarjanja mladoletne osebe, groženj in še nekaj kaznivih dejanj. Oškodovanci so bili trije: nekdanja partnerica, otrok, eden od staršev. Vsi trije so se odpovedali pričanju. Osumljeni je bil ves ta čas v priporu. Ko je bil izpuščen, je šel mimo gostiln in se napil, se vrnil domov ter bil spet nasilen. Takrat je partnerica znova sprožila pregon, tako da je bil osumljeni nazadnje obsojen. Na sodišču je jokal in obljubljal, da tega ne bo več počel. Partnerica je nato tožilstvo prosila, naj mu dajo še eno priložnost, zato se je tožilka odločila za pogojno kazen z daljšo preizkusno dobo in obveznostjo zdravljenja. Pa tudi to ni pomagalo. Spet je postal nasilen, spet je šel v pripor, dobil je zaporno kazen – in partnerica se je na to pritožila.

Storilci velikokrat umor napovejo vnaprej

V več preteklih primerih je umor storilec napovedal vnaprej, pa se žrtve ni dalo zaščititi. "Napovedano oz. so bile izražene grožnje. Ponovitev ali dokončanje dejanja, ki ga je začel storilec, je med pripornimi razlogi, in kadar so ti podani, usmerjamo svojo energijo v to smer, da bi dosegli odreditev pripora. Ko je takšen nevaren storilec za zapahi, v priporu, zagotovo tega dejanja, s katerim grozi, ne more dokončati," je povedal Sladič.

Sorodna novica Družinska tragedija pri Grosupljem

Varnostni načrt

Sodelujoči so se strinjali, da trenutni koncept varnostnega načrta za žrtev ni najboljši. "Pomembno je vedeti, da žrtev z varnostnim načrtom dobi orodje, kako si zagotoviti varnost. Ugotoviti je treba vsa dejstva, okoliščine, tudi njeno podporno mrežo, konkretna dejanja, telefonske številke," je pojasnila Milavec in dodala, da je nujno, da se od primera do primera naredi individualni varnostni načrt.

Kaj bi lahko izboljšali?

Sladič je dejal, da imamo zelo dobro zakonodajo, šibkejše pa je izvajanje. Sam bi iskal rešitve za boljši nadzor izrečenih ukrepov. Kline bi okrepila delo z nevladnimi organizacijami, kar je ponekod, denimo v odročnejših krajih, težava. Država pa mora po njenem mnenju ob pogojnih obsodbah izrekati tudi varstveni nadzor z navodili. Če se ta navodila ne izvajajo, je po njenih besedah vse zaman. Podreka in Milavec pa sta pozvali h kadrovskim okrepitvam tako CSD-jev kot policije.