Proizvodnja naj bi bila ustavljena, "dokler ne bo zaključeno reprogramiranje slovenskega posla z oklepnimi vozili." V Gorenju pa zatrjujejo, da zaenkrat v njihovem programu ni sprememb in da proizvodnja v Indopu v Šoštanju normalno poteka, je poročala RTV Slovenija.

Na vprašanje, če držijo informacije, da bo Patria prekinila sodelovanje s Slovenijo, in sicer Indopom, ki ima pogodbo s Kolesnikom, so na Patrii odgovorili, da "to ni res". "V skladu z določili javnega naročila je Patria, da bi izpolnila obveznosti glede prodaje oklepnikov, vzpostavila sodelovanje z lokalnim proizvodnim partnerjem Indop. Trenutno smo ustavili 'novo' proizvodnjo, dokler se ne bomo dogovorili o spremembi pogodbe glede nakupa oklepnikov," so še zapisali.

O navedbah glede ustavitve proizvodnje pa so v Gorenju za TV Slovenija poudarili, da teh govoric ne morejo potrditi. "Naš naročnik nas o takem scenariju ni obvestil," so pojasnili v Gorenju, kjer predvidevajo, da bodo do konca leta Slovenski vojski dostavili še štiri vozila. Kot so poudarili, novih navodil od naročnika nimajo, "ko pa jih bomo imeli, jih bomo seveda spoštovali. Smo samo njihov podizvajalec in delamo po navodilih naročnika", so še dodali
v Gorenju.

Ministrstvo še ne komentira
Na ministrstvu za obrambo pa so pojasnili, da zaenkrat še ne vedo, ali so že dobili uradno sporočilo Patrie o ustavitvi proizvodnje, in da je zadevo v tem trenutku težko komentirati. Obenem so spomnili, da so doslej - kot je bilo tudi načrtovano - prevzeli 13 vozil in da so že večkrat dejali, da bo ministrstvo spet pristopilo k pogajanjem za spremembo pogodbe. Takrat bodo tudi določili novo strukturo, število, dobavne roke in poskušali znižati ceno, so še pojasnili na ministrstvu.

O patriah tudi odbor državnega zbora
Sicer pa je o ugotovitvah Računskega sodišča, da pogajanja o nakupu oklepnikov 8 X 8 niso bila izvedena optimalno in da Sloveniji tako ne bo uspelo doseči zavez, ki jih je obljubila zvezi Nato, razpravljal tudi odbor za obrambo. Vlado je pozval, naj preuči pravne možnosti za enostransko prekinitev pogodbe za nakup patrij.

Prav tako je odbor na seji sprejel sklep, naj vlada pripravi oceno, kakšne posledice bi lahko imela ta prekinitev ter izhodišča, na podlagi katerih se bo v prihodnje odločala o nadaljnjih ravnanjih glede nakupa oklepnikov.

Še pred tem je odbor, ki se je sicer sestal zaradi poročila računskega sodišča o nakupu, na pobudo koalicijskih poslancev s sklepom ugotovil, da je bil nakup negospodaren in neuspešen.

Na predlog Cvete Zalokar Oražem, Zares, so člani odbora sprejeli tudi sklep, s katerim ministrstvo za obrambo in vlado poziva, naj iz gradiv, ki se nanašajo na nakup, odstrani oznako zaupnosti, posebej s "kriterialnega modela ocenjevanja ponudb, poročila o pregledu in ocenjevanju ponudb in spremembe predmeta naročila". Glede slednjega je ministrica za obrambo Ljubica Jelušič med sejo sicer dejala, da bodo presodili, kateri od dokumentov lahko postanejo javni in kateri ne.

Niso pa bili sprejeti sklepi, ki jih je predlagal predsednik odbora Jožef Jerovšek. Ta je želel, da se vladi predlaga, da se opredeli do poročila računskega sdišča. Če bi ugotovila, da so ugotovitve pravilne, pa bi ji predlagal prekinitev pogodbe.

Z drugim predlaganim sklepom pa bi odbor računsko sodišče pozval, naj v prihodnje pri izvedbi revizijskih postopkov s področja obrambnega resorja dosledno uporablja določila zakona o računskem sodišču in enotno metodologijo.

Kot je znano, je Računsko sodišče sicer ugotovilo, da nakup ni bil izveden tako, da bi zagotovil ustrezno konurenco med ponudniki tudi v fazi pogajanj, s čimer naj bi si ministrstvo omejilo pogajalsko moč, kar je na seji predsednik Računskega sodišča Igor Šoltes tudi ponovil. Prav tako so ugotovili, da ministrstvo z izvedenim nakupom ne bo moglo doseči sprejetih ciljev zveze Nato za Slovenijo, kot so veljali v času nakupa, niti nacionalnih ciljev, določenih v srednjeročnih obrambnih programih.

Računsko sodišče sicer po njegovih besedah ni ocenjevalo pravilnosti postopkov, saj je bil nakup izveden v skladu z internimi pravili Morsa.

Poslanci SDS-a so med razpravo ugotavljali predvsem, da Računsko sodišče sploh ni pristojno za ugotavljanje uresničitve zastavljenih ciljev. Nasprotno pa v koaliciji menijo, da niso bistvene pristojnosti sodišča, temveč prav njegove ugotovitve.

Zvonko Černač, SDS, je tako med drugim dejal, da bi od Računskega sodišča pričakoval, da se bo ukvarjalo s tem, ali je Mors za svoj denar dobil tudi najboljši izdelek, a o tem v poročilu ni ničesar, namesto tega pa se to po njegovih besedah ukvarja s formalnostmi.

Nasprotno pa je Anton Anderlič, LDS, dejal, da se na seji ne ocenjuje poslovnika Računskega sodišča, ampak njegove ugotovitve, odbor pa po njegovem ni pristojen za to, da bi lahko presojal poslovnike drugih organov.

Jelušič: Kmalu pogajanja za spremembo pogodbe
Tudi obrambna ministrica Ljubica Jelušič je na seji povedala, da z nakupom patrij ne bo mogoče realizirati vseh ciljev, ki si jih je zadala država, niti izpolniti vseh zavez Natu. Dodala je, da bodo vse pripombe Računskega sodišča upoštevali. Prav tako so že upoštevali njegova priporočila glede izterjave pogodbenih kazni zaradi zamude pri nakupih; tako naj bi bili računi že izstavljeni in večina kazni tudi že poravnana. V prihodnje pa bodo po njenih besedah na Morsu začeli tudi pogajanja za spremembo pogodbe v vseh za ministrstvo spornih zadevah.

Po njenih besedah delež, ki ga država namenja za vojsko še nekaj "prihodnjih let ne bo presegel 1,5 odstotka BDP-ja" in tako Slovenija ne bo uresničila obljube Natu iz leta 2003, da bo država za obrambo namenila dva odstotka bruto domačega proizvoda. Kot je še pojasnila, na Morsu pripravljajo nove planske dokumente, na podlagi katerih bo DZ sprejel srednjeročni program opremljanja Slovenske vojske ter nova izhodišča za cilje sil v zavezništvu za leto 2011.

Prvotni načrt za nakup patrij je po njenih besedah za leti 2008 in 2009 skupaj predvideval 107 milijonov evrov, vendar pa je Mors za projekt v teh dveh letih namenil skupaj 32,8 milijonov evrov. Koliko sredstev bo za patrije namenjenih v letih 2010 in 2011 pa, kot je dejala Jelušičeva, še ni znano.

Erjavec: Škoda, da niso bili pregledani pretekli nakupi
Nekdanji obrambni minister Karl Erjavec pa je povedal, da poročilo razume kot velik korak naprej k izboljšanu naročil zaupne narave, saj so se, preden je postal minister, vse pogodbe sklepale direktno, tokrat pa so prvič sledili načelom javnega naročanja. Kot je še dejal, mu je žal, da Računsko sodišče ni pregledalo preteklih nakupov, denimo, oklepnikov 6 X 6.

V zvezi z očitki glede patrij pa je dejal, da je bil nakup prilagojen finančnim sredstvom in trenutnim potrebam Slovenske vojske, ki so pač usmerjene predvsem v misije. Poleg tega država ni zagotovila toliko sredstev, kot jih je obljubila Natu, je dodal.